Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
oznojíti -ím dov., oznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila
    oznojíti se postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo
    oznojèn -êna -o: oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo
SSKJ
oživíti -ím dov., ožívil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem
  2. 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri
    // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje
  3. 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke
    ožívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src
SSKJ
paráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parado: paradna drža, hoja / paradni govori / gasilske paradne uniforme / paradni konj / v paradnem skoku je odbil žogo
♦ voj. paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami
SSKJ
partíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa
    ♦     šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj
  2. 2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski tovariš koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo
  3. 3. žarg. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah
  4. 4. žarg. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah
    ●     publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; žarg., muz. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih
SSKJ
pávovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri pavu: pavovska hoja / pavovska pisanost barv
SSKJ
péš prisl. (ẹ̑) izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš
● šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; žarg., teh. računati peš brez računskega stroja, (elektronskega) računalnika; neskl. pril.: izleti peš utrjujejo telo; peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk
SSKJ
péšhója in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja
SSKJ
péšpót in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 
  1. 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot
  2. 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila
    ♦     tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana
SNB
péšpromèt -éta in péš promèt -- -éta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́)
urejena, predpisana hoja po prometnih, zlasti urbanih prostorih: V območju urejanja se pešpromet od ostalega prometa loči s hodniki E ↑péš… + (↑)promèt
SSKJ
petelínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina
● petelinji boj v nekaterih deželah boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj
♦ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja, pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi
SSKJ
počásen -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 
  1. 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu
    // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi
  2. 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa
  3. 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt
    ●     pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku
    ♦     avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo
    počásno prisl.  
    1. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati
    2. 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
SSKJ
podvízati -am dov. (ȋ) knjiž.  
  1. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu
  2. 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo
    podvízati se raba peša  pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko
    podvízan -a -o: podvizana hoja
SSKJ
pohòd -óda m (ȍ ọ́) 
  1. 1. potovanje večje skupine vojakov pod vodstvom s sovražnim namenom: udeležiti se pohoda; odpraviti se na pohod proti upornikom; Napoleonov pohod na Moskvo / križarski pohod; okupatorjev požigalni pohod / vojni pohod; pren., ekspr. zmagoviti pohod znanosti
    // voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo: organizirati pohod; pripraviti se na pohod; dolgi, težki pohodi; partizanski pohodi / iti na pohod; biti na pohodu
    // hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom: organizirati pohod pionirjev na Rog / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir
    // Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
    ●     ekspr. to je odkril na svojih pohodih po mestu sprehodih, sprehajanjih
    ♦     šport. orientacijski pohod
  2. 2. publ., v zvezi biti na pohodu napredovati, širiti se: slovenski jezik je bil takrat na pohodu / ta bolezen je spet na pohodu
  3. 3. zastar. obisk: odpravil se je na pohod k prijatelju
SNB
pohódništvo -a s (ọ̑)
hoja za rekreacijo: dnevi pohodništva; Srečanje je pripravila komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, ki jo je ustanovilo več slovenskih zavodov in zvez, njena naloga pa je skrb za pešpoti ter spodbujanje pohodništva E ↑pohódnik
SSKJ
pohúliti se -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil
    pohúljen -a -o 
    1. 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja
    2. 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek
SSKJ
pokônčen -čna -o prid. (ó) 
  1. 1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične
    // usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi
    // pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji
  2. 2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava
    ♦     fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi; pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci
    pokônčno prisl.: pokončno hoditi; pokončno nameščen
SSKJ
polóžen -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄) ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib
// glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna
● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasi
♦ teh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino
    polóžno prisl.: pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi
SSKJ
ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō) 
  1. 1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
    // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
  2. 2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
    1. a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
    2. b) koga drugega: biti ponosen na sina
  3. 3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
    ponôsno prisl.: ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi
SSKJ
poplesávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari
  2. 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov
    // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja
  3. 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih
    poplesavajóč -a -e: poplesavajoča hoja
SSKJ
poskakováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati
    // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače
    // ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah
  2. 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel
  3. 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje
    // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta
    // srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja
    ●     črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo
    poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice
    poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
Število zadetkov: 148