Zadetki iskanja
Pleteršnik
połnję́nica, f. das Füllungsmahl, Cig.; "denes imam polnjenico, rekše vinski kupec pride s posodo, da mu jo napolnimo", Rihenberk-Erj. (Torb.).
Svetokriški
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
Pleteršnik
posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.
Pleteršnik
postáti, -stojím, vb. pf. ein wenig stehen bleiben, postoj malo! imam ti nekaj povedati; postoj še nekoliko! bleib noch ein wenig stehen! postoj, solnce, verweile noch, Sonne, Cig.; — innehalten, anhalten: p. z delom, Cig.
Pleteršnik
potrǫ̑šək, -ška, m. der Verbrauch, die Consumtion, Mur., Cig. (T.); imam mleka dosti za svoj potrošek, Svet. (Rok.); — der Aufwand, die Auslage, Dict., Cig., Jan.; državni p., der Staatsaufwand, DZ.; potroški, die Unkosten, Mur., Cig., Jan.; die Ausgaben, Erj. (Izb. sp.).
Svetokriški
povedati -vem dov. 1. povedati: she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati: Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
Pleteršnik
prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.-Mik., BlKr.-Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.-Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
Pleteršnik
pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.
Svetokriški
pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
Pleteršnik
prècej, adv. 1) sogleich; p. pridem; p. za oglom; — 2) ziemlich; p. močan, p. veliko; = ziemlich viel: imam p. denarja, dela; (v tem pomenu nav. precèj); — iz: pred se, Mik. (Et.).
Pleteršnik
presẹ́dati, -am, vb. impf. ad presesti; 1) den Sitz, die Sitzplätze wechseln, umsitzen, Z.; nav. p. se; — 2) im Schlunde stecken bleiben, C.; — 3) widerstehen, anwidern; jed, delo mi preseda; unangenehm werden: lastna izkušnja rada preseda, Vrt.; Ga (junaka) imam, da ti presedal bo, Npes.-K.; — 4) sitzend zuzubringen pflegen: p. ves dan, Cig.; — 5) preseda me, eine Krankheit ergreift mich, C.
Svetokriški
pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
Pleteršnik
pribȗrkati, -am, vb. pf. z burkami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
Svetokriški
prijateljica -e ž 1. prijateljica: Ti ſi vſa lepa moja priatelza im. ed., inu nej obeniga madeſhe nad tabo ǀ raishi bi hotela obeshena biti, kakor tvoja priatelza im. ed. ratat ǀ Odprimi moja luba priateliza im. ed., moja ſeſtra, sakaj moja glava je polna roſſe ǀ Dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere … tvoiga priatela, tvoie priatelze rod. ed. ǀ de bi oſdravil to raneno priatelzo tož. ed. vasho ǀ cilu te ner lubishi priatelze im. mn. ſo jo sapuſtile ǀ ta Neveſta je per ſebi imela druge priatelze tož. mn. ǀ nikar neſaupat v'priatele, inu v'priatelze tož. mn. 2. ljubica, priležnica: jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze rod. ed., de shiher k'nij pridem ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani, ampak de bote ſlavu dali tej vashi priatelzi daj. ed. ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo or. ed. Europo tribal
Svetokriški
prikaz -a m prikazen: nad katerem ſtrashnem prjkasu daj. ed., ta Duhouni ſe je zhudil (II, 383) ǀ V' ſneh ſim vidil en prikas tož. ed., ter imam glavo vſo ſmeishano (V, 477) ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu mest. ed. ſapopade (V, 10) → prikazanje
Pleteršnik
prikvantáti, -ȃm, vb. pf. = s kvantami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
Svetokriški
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
Pleteršnik
privǫ́ščiti, -im, vb. pf. (impf.) vergönnen; malo imam, pa še tega mi ne privoščijo; p. si kaj; nič si ne p.
Svetokriški
prst2 -i ž prst: de bi perloshnost imel premiſhluati de bò perſt im. ed. ratal ǀ Mosh je bil ſtuarjen is perſti rod. ed., Shena is rebra tiga mosha ǀ kaj drusiga imam, semuzh enu malu gijele persti rod. ed. ǀ Bug je bil zhloveka is perſtj rod. ed. ſtuaril ǀ is perstj rod. ed., inu nikar is vode, ali is luffta ǀ je bil ſtuaril tiga perviga Mosha Adama s'perſti rod. ed. ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst tož. ed., ali gillu
Pleteršnik
púša 1., f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče-Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija-Frey. (Rok.); — prim. pukša.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 135
Dostopnost