Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
Koséze -éz ž mn., zem. i. (ẹ̑) |del Ljubljane|: v ~ah
koséški -a -o (ẹ̑)
Koséžan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Koséžanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Celotno geslo eSSKJ
košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar]
    1. športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkaš
      1.1. kdor igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑košarka
Celotno geslo Frazemi
kràj Frazemi s sestavino kràj:
brez kônca in krája, kràj nesréčnega iména, níti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, tó so záme špánski kráji
Celotno geslo ePravopis
Krakovo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krakovega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [krákovo], rodilnik [krákovega]
BESEDOTVORJE: Krakovčan, Krakovčanka, Krakovčanov, Krakovčankin, krakovski
Pravopis
Krákovo -ega s, zem. i. (ȃ) |del Ljubljane|: v ~em
krákovski -a -o (ȃ)
Krákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Krákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo ePravopis
krakovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
krakovska krakovsko pridevnik
nanašajoč se na Krakovo, del Ljubljane
nanašajoč se na Krakov, poljsko mesto
IZGOVOR: [krákou̯ski]
Celotno geslo ePravopis
Krim
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Krima samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Sloveniji
IZGOVOR: [krím], rodilnik [kríma]
BESEDOTVORJE: krimski
SSKJ²
kúdovec -vca m (ȗ)
član Kulturno-umetniškega društva France Prešeren iz Ljubljane: kudovci so za prireditev pridobili različne sponzorje
Celotno geslo eSSKJ
kvákanje kvákanja samostalnik srednjega spola [kvákanje]
    1. oglašanje z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govorjenje, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govorjenje v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑kvakati
Celotno geslo eSSKJ
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati]
    1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ledénka ledénke samostalnik ženskega spola [ledénka]
    1. glavnata solata s krhkimi, navadno valovitimi listi, ki raste zlasti pozno pomladi in poleti
      1.1. listi te solate kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ljubljanska ledenka
ETIMOLOGIJA: ↑leden
SSKJ²
ljúbica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
Celotno geslo ePravopis
Ljubljana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubljane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Slovenije
IZGOVOR: [ljubljána], rodilnik [ljubljáne]
BESEDOTVORJE: Ljubljančan, Ljubljančanka, Ljubljančanov, Ljubljančankin, ljubljanski
Celotno geslo ePravopis
Ljubljana Bežigrad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubljane Bežigrada samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [ljubljána béžigrat], rodilnik [ljubljáne béžigrada]
BESEDOTVORJE: Bežigrajčan, Bežigrajčanka, Bežigrajčanov, Bežigrajčankin, bežigrajski
PRIMERJAJ: Bežigrad
Celotno geslo ePravopis
Ljubljana Črnuče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubljane Črnuč samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [ljubljána čərnúče], rodilnik [ljubljáne čərnúč]
BESEDOTVORJE: Črnučan, Črnučanka, Črnučanov, Črknučankin, črnuški
PRIMERJAJ: Črnuče
Geologija
ljubljánske plastí -ih -- ž
SSKJ²
ljubljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
● šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.:, pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
Celotno geslo Frazemi
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

  • Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...

  • Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Število zadetkov: 204