Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
ofrovati -ujem nedov. žrtvovati, darovati: s'Kusi martro ſo bily perſileni MaliKon offrovati nedol. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem offruvati nedol. ǀ kakor pudemo pred oblizhe Boshje offrovati namen., inu moliti ǀ Trije krajli is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati namen. ǀ kadar je v'Tempel shal molit, inu offruvati namen. ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki Bogovom offrouat namen. ǀ poprej kakor je shal G. Bogu offrouati namen. je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ v'naſhih pak offrujemo 1. mn. tu pravu Iagne Boshje Christuſa Iesuſa ǀ spomin S. Rus. T. katiru Mashniki offruieio 3. mn. per S. Mashi ǀ malu lona bodo dosegli, dokler is ſerzam n'offruieio 3. mn. ǀ G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval del. ed. m ǀ zhe bo Bogovam offrouala del. ed. ž ǀ ſo pres prave andohti Malikam offrovali del. mn. m ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali del. mn. m → ofer
Svetokriški
pahnjen -a prid. pahnjen, porinjen, izgnan: aku n' hozhesh na ſodni dan v' paku pahnen im. ed. m biti ǀ Adam je bil is Paradisha pahnen im. ed. m ǀ bodo poſekani, inu v'vezhnu pogublejne pahneni im. mn. m ǀ ſo v' paklensko martro pahneni im. mn. m
Svetokriški
pljuniti -im dov. pljuniti: ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá plunit nedol. ǀ ta hudobni zhlovik pluni 3. ed. na Boshjo martro ǀ aku vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite 2. mn. ǀ Fant, mu je bil v' oblizhe plunil del. ed. m ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel, ali li eno ſamo beſsedo govuril, nikar na tla plunil del. ed. m
Svetokriški
počutek -tka m 1. občutek: bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut: Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo: V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
Svetokriški
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
Svetokriški
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
Svetokriški
pogubiti -im dov. pogubiti: ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio, inu yszheio nasho dusho pogubiti nedol. ǀ Noeſſu oblubi, de hozhe myr ſturiti, inu nikuli vezh ta zhloveski ſpol pogubiti nedol. ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati, inu cilu vashe dushe pogobiti nedol. ǀ kadar bi ti veroual de nhezhistost dusho pogubj 3. ed., bi premiſlu poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive prizhe, de vſe glatku bò pogubil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu dal ſvojo boshjo miloſt, inu poterpeshlivoſt, de nej tiga tardouratniga Faraona pogubil del. ed. m
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
ponoviti -im dov. 1. ponoviti: nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti: s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se: napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m
Svetokriški
porod -a m 1. porod: zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod: Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
pozabiti -im dov. pozabiti: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit nedol. ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit nedol. na vſe pregrehe ǀ na vſe lushte tiga ſvejta posabiti nedol. ǀ nemorem molit, vener na G. Boga nikuli neposabim +1. ed. ǀ na ſamu isvelizhaine tvoje duſhe posabish 2. ed. ǀ skerbish sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish 2. ed. ǀ nihdar vezh neposabish +2. ed., inu neodpuſtish ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke posabi 3. ed. ǀ videozh, de je Synu rodila, poſabi 3. ed. na martro ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne poſsabi 3. ed. ǀ na to preieto gnado neposabi +3. ed. ǀ cilu na nashe Isvelizhejne posabimo 1. mn. ǀ prezei poſabimo 1. mn. ǀ Vy posabite 2. mn. na zhaſt, inu shlushbo Boshio ǀ vezhi dejl taistih na sapuvidi Boshje posabio 3. mn. ǀ oblubo, inu ſapovid Boshjo poſabio 3. mn. ǀ kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio 3. mn. ǀ poſsabio 3. mn. na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ nikar na naſs sdaj, de ſi lih dalezh od naſs ſe najdesh, nepoſsabi +vel. 2. ed. ǀ nikar ne poſsabite vel. 2. mn. ne Boga ǀ Oh dushe! nikar nepoſabite +vel. 2. mn., ampak vſekuſi na nebeſſa mislite ǀ ſpite, jeite, inu vashe hishne della opravite, vener nikuli na nebeſſa neposabite +vel. 2. mn. ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil del. ed. m ǀ de bi jest na vaſs poſabil del. ed. m ǀ na dusho pòsabil del. ed. m ǀ de bi zhlovik na taistiga posabel del. ed. m ǀ pravite, de Bug je na vaſs poſsabil del. ed. m ǀ de bi tudi neposabil +del. ed. m na ſmert ǀ nihdar nebodem na vaſs prosabil del. ed. m ǀ ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila del. ed. ž ǀ na Boga bom poſabila del. ed. ž ǀ ohranite moje ſerze, sakaj vam oblubem, de nihdar nebo posabilu del. ed. s na letu Bogaboyezhe Lublansku Meſtu ǀ nikuli na taiſtu nejſo posabili del. mn. m ǀ tedaj sdaj ſte na nas poſabili del. mn. m ǀ ali ta oblubleni nam Tempel ſo pasabili del. mn. m ǀ ſo pósabili del. mn. m ǀ Se ſo preuſeli, sakaj ſò na mene poſabile del. mn. m ǀ de bi Adam, inu njegovi otrozi nepoſabili +del. mn. m pozabiti se 1. pozabiti se: Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina na ſvejtu, inu nej ſe posabi 3. ed. de ſo ludje 2. pozabiti nase: nej treba ſa Kuharje skerbeti, ony ſe nepoſabio +3. mn., ſakaj vſelej Kuhary, inu Kuharze ſo debele
Svetokriški
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
Svetokriški
prejti -jdem dov. 1. miniti: dan, inu nuzh ym taku hitru prajde 3. ed. ǀ takrat strah ijm prajde 3. ed., inu s'levomi ſe sazhno ijgrati ǀ Daniel je djal, de hitru praide 3. ed., kakor dem ǀ zhaſt, inu offert tiga ſvejta hitru preide 3. ed. ǀ rezhy tiga ſvejta hitru preideio 3. mn. ǀ ſim kumai dozhakal de poſt je preshal del. ed. m, inu danashni dan prishal ǀ de hitrei ym bo zhaſſ tiga poſta preshil del. ed. m ǀ s'en greh kateri je taku hitru preshil del. ed. m to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani, de je sima preshla del. ed. ž ǀ vam bo preshla del. ed. ž vola druge hudu ſoditi ǀ tvoja preuſetnoſt bo tebi preſhla del. ed. ž ǀ vſe je bilu preshlu del. ed. s kakor de bi s' ozhmy trenil ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla del. dv. m, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ Nebu, inu semla bodo preshli del. mn. m ǀ naſhe norzhie, inu lushti nam ſo preshle del. mn. ž ǀ prezej taiſte nezhiſte misly ſo bile njemu preshle del. mn. ž, inu Svete obshle 2. priti čez, skozi: bo rekal de skorai celli ſvejt je preshal del. ed. m, de lih kumai 30. mill dalezh od duma je bil ǀ leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla del. ed. ž ǀ skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli del. mn. m ǀ ſo bili zhes tu krivavu morje preshli del. mn. m
Svetokriški
premisliti -im dov. 1. premisliti: aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti: kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi
Svetokriški
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
Svetokriški
prenesti -nesem dov. prenesti, tj. 1. odnesti prek: Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti nedol., kar prezej ga preneſſe 3. ed. ǀ de edn timu drugimu pomaga, ga prenese 3. ed., inu njegovo butaro na ſvoje rame naloshi ǀ G. Bug je shiviga Henoha s'tiga ſveta v'Paradish preneſſil del. ed. m ǀ njegovu S. Truplu ſò bily is Jeruſalema v' shpansko deshelo prenesli del. mn. m 2. pretrpeti, prestati: de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe inu vbushtvu preneſti nedol. ǀ veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti nedol. ǀ sakaj ti bi nemogal, ali nemogla tudi preneſt nedol., inu odpuſtit ǀ zhe ti volnu prenesesh 2. ed., Bogu veſſelje dash ǀ eno shal beſſedo tebi dano, poterpeshlivu preneſesh 2. ed. ǀ ſrëzhen je taiſti, kateri na semli volnu preneſe 3. ed. bolesni ǀ inu leta poterpeshlivu yh perneſe 3. ed. ǀ sa offert tiga shivota vſe lahku ſe najde, inu perneſse 3. ed. ǀ zhe je s'terplejnam obdan, inu volnu prenele 3. ed. ſa Boshio volo ǀ rane, inu mertuaſhke shlake ſerzhu preneſſe 3. ed. ǀ ſa Christuſhavo volo tudi poterpeshlivu preneſse 3. ed. vſe supernosti ǀ kakor shkodliu diaine volnu sa boshio volo preneſſete 2. mn. ǀ ony s' veſſeljam ſvoje vbushtvu preneſſò 3. mn. ǀ strashne ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò 3. mn. ǀ vſe grenkuſti, inu britkusti ſe preneſſo 3. mn. ǀ blogar taiſtom zhe poterpeshlivu, inu nedolshnu prenesò 3. mn. ǀ dokler nyh bushtvu poterpeshliu nepreneſejo +3. mn. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vel. 2. mn. vſe kar vam ſe ſgodi ǀ s' veſſeljam bo preneſil del. ed. m vſe reve ǀ sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel del. ed. m ǀ vſe letu bom volnu preneſſil del. ed. m, inu Tebe sahvalil ǀ vſe s' ſmeham je preneſsil del. ed. m ǀ je vſe poterpeshlivu preneſal del. ed. m ǀ sa Boshjo volo veliku grenkosti na ſemli ſi prenesl del. ed. m ǀ ene shal beſſede bi nepreneſſil +del. ed. m ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam je prenesla del. ed. ž ǀ vſe poterpeshlivu, inu s'veſſeljam je ſa Boshio volo preneſla del. ed. ž ǀ poterpeshlivu bodo prenesli del. mn. m vſe reve tiga ſvejta ǀ bi vy poterpeshlivu sa Boshyo volo, sa zhast Boshyo, sa isvelizhejne vaſhih dush preneſli del. mn. m
Svetokriški
prestati -stojim dov. prestati: ſerze dadoſi sa volo Boshio vſe martre preſtati nedol. ǀ tulikain en zhlovik more prenesti inu prestati nedol. ǀ is Nebeſs je ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na semlo poslal to britko ſmert preſtati namen. ǀ lon ſturj de zhlovek velike teshave preneſſe, inu veſſelu preſtoy 3. ed. ǀ ſad te semle, poprej kakor pod ſtreho pride ſtu, inu ſtu nevarnoſti preſtoy 3. ed. ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal del. ed. m, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij 3. ed. ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal, inu teshke rajshe preſtal del. ed. m ǀ S. Agnes topelt martro je bila prestala del. ed. ž, namrezh martro te ſmerti, inu ſramoshlivosti ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam grosovite martre ſo preſtali del. mn. m
Svetokriški
prevelik -a prid. prevelik, zelo velik: Sdaj prevelik im. ed. m mras, sdaj prevelika im. ed. ž urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Oh ſtrah preveliki im. ed. m dol. ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka, obena nevarnost nej prevelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ preshushtvu je preveliku im. ed. s poſtalu ǀ Sa volo lete prevelike rod. ed. ž pregrehe ǀ Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega rod. ed. s zhuda ǀ tej preveliki daj. ed. ž shenski offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ tamkaj ſo njemu prevelik tož. ed. m napokoj shlahta, inu priateli dellali ǀ preveliko tož. ed. ž priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine ǀ videozh preueliko tož. ed. ž grobust tiga kouazha ǀ de bi ti vshe enkrat Spoſnal leto preueliko tož. ed. ž pregreho tuoio ǀ vſako lubo Sabbato zhudu preveliku tož. ed. s ſvoje lubesni yskashe ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim or. ed. s veſſeljom ǀ nashi grehi ſo preveliKi im. mn. m ǀ morebiti zhuda prevelike im. mn. ž/s, katera Mojſſes, inu Aron ſta dopernashala v' AEgypti ǀ vij ste ſi sashlushili to vezhno paklensko martro s'kusi vashe prevelike tož. mn. m pregrehe
Svetokriški
priložiti -im dov. 1. priložiti, dodati, postaviti zraven: nej sadosti de ima ſam luft te vere, temuzh tudi terbej roko dobriga diajna perloshit nedol. ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit nedol. Kiſſilu s' tem slatkem ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj 3. ed. k' moj Zerkui ǀ Perloshimo 1. mn. martro katero ſo terpeli vſy Marterniki Sveti ǀ perloshite 2. mn. vogle, pihajte mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu ǀ Perloshite 2. mn. vſe martre, katere ſo Sveti Marterniki na tem ſveitu terpeli ǀ kadar je bil perloshil del. ed. m en pushtob imenu Abrahamu ǀ obeden nema meni samerit aku bom Ieremia Preroka v'taki vishi ſemkaj perlushil del. ed. m 2. dostaviti, dodati, dodatno povedati: jeſt perloshim 1. ed., de tudi na semli bosh obilnu polonan ǀ ti opraulash, inu reſnashash inu she vezh parloſish 2. ed., kakor je reis ǀ Peter Damianus lete beſsede perloshi 3. ed. ǀ Christus perloshi 3. ed., inu ſvoie Iogre potroshta rekozh ǀ Magnus perloshj 3. ed., de v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe ǀ Rupertus Ab. perloshij 3. ed. de sazhetik te grenke ſmerti Christuſa Iesuſa Iudij ſo bili sazheli s'laternami ǀ kir tukaj perloſhi 3. ed. S. Auguſtin ǀ Kir Honorius perloshy 3. ed. ǀ Inu S. Brida perlozhi 3. ed. ǀ Kir bom perloshil del. ed. m beſſede S. Bonauentura
Število zadetkov: 114