Fran

faraonov -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

fehtar m, F10, agon, agona, agonista, en fehtar, bojaviz; athleta, fehtar, ſhtritar, junák; caeroma, enu olie, s'katerim ſe ty fehtarji maṡhejo; ceroma, enu olje, s'katerim ſe fehtarji maṡhejo; gladiator, en fehtar na mezh ṡvuzhen; luctator, fehtar; palaestrita, -ae, en fehtar; pancraticè, v'ti viṡhi eniga mozhniga fehtarja, ali ṡhtritarja; pugil, -lis, junák, fehtar; retiarius, -rÿ, en fehtar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Finees -a m osebno lastno ime Pinhas: Phinées im. ed. je imel velik aiffer ǀ Ta mashnik je bil neureden, kakor Phines im. ed., inu Ophnes ǀ Letu je dobru saſtopil Finees im. ed., kir ſe je bil reserdil zhes dvej pershoni katere sò ozhitnu presheshtvu tribale, ter je bil mezh popadil, inu obedua prebodil ǀ Shena Phineeſa rod. ed. … je bila porodila ſvojga Synu Jachobod 1. Pinhás, lat. V Finees (SP 2 Mz 6,25, Sir 45,23); dogodek iz 3. zapisa je opisan v SP 4 Mz 25,7–8. 2. Pinhás, lat. V Finees, nevreden Helijev sin (SP 1 Sam 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

flajšter1 m, F12, cataplasma, tudi en vleizhnik flaiſhter na ṡhivoti; ceratum, vel cerotum, en flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk; emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; emplastrum, vel cataplasma, en flaiṡhter na bolezhino; emplastrum eschoroticum, en flaiſhter, kateri hraſto déla; emplaustrum, flaiſhter ṡa rane; malagma, -tis, en flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla; malagma, en mehki flaiṡhter; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim flaiſhtrom, inu verh flaiṡhtra s'pauſhizo; splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

goreč -a prid. goreč: S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izaja(s) -ja m osebno lastno ime Izaija: nad letem ſe zhudi Isaias im. ed. Prerok ǀ kakor je bil Iſaias im. ed. samerkal ǀ od katerih Isajas im. ed. praui ǀ klaguje Iſajas im. ed. Prerok ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh Jſaias im. ed. Prerok ǀ Jſajas im. ed. nam pokashe ta mezh, rekozh ǀ nad vamy ſe je dopolnilu, kar Jſsaias im. ed. je prerokoual ǀ naſs troshta, inu opomina Iſaia im. ed. Prerok rekozh ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit shnable Preroka Iſaia rod. ed. ǀ Kakor doli vſamem s'Preroka Iſaja rod. ed. ǀ takorshne ludy G. Bug skuſi uſta Jſaia rod. ed. Preroka sashpotuje ǀ Angel, kateri je bil Iſaju daj. ed. shnable ozhiſtil ǀ je djal Bug tudi pruti Iſaiu daj. ed. Preroku ǀ s'kusi Isaia tož. ed. Preroka govorij ǀ ozhitnu ſe pusti shlishat s'kusi Isaja tož. ed. Preroka ǀ nemolzhite s' Iſaiam or. ed. Prerokam, katiri je djal Izaíja, lat. V Isaias, gr. Ἡσαὶας, hebr. Ješajahu, prerok (SP Iz 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izak -a m osebno lastno ime Izak: Isak im. ed. samerka de v'njegovi desheli je velika lakota, inu bushtvu ǀ Isaac im. ed. je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak im. ed. … ta tryeti Iacob ǀ Ismael inu Iſaac im. ed. de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ Kmety ſo bily Adam, Abel, Seth, Enoh, Noeſs, Abraham, Jſaac im. ed., Jacob ǀ v'ſerzu ſvojga shenina Iſaka rod. ed. ǀ Bug je jo is volil Iſaku daj. ed. ſa Neveſto ǀ Abraham je bil poslal ſvojga shlushabnika Eliezara iskat Neveſto ſvojmu Synu Iſacu daj. ed. ǀ je bil poslal v' Meſopotamio iskat ſvojmu Synu Ishaku daj. ed. eno Neveſto ǀ je Iſaka tož. ed. pelal s'duma veni zhudni vishi ǀ kadar je shlishal imenovati Abrahama, Isaka tož. ed., inu Jacoba ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca tož. ed. per lebni puſtiti ǀ tiga slepiga Iſaca tož. ed. je bil ogolufal ǀ Rebecca je bila Isacca tož. ed. ogolufala ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pokorshino v' Isaku mest. ed. ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim Iſakam or. ed. ǀ Iſmael ſe iegra s'Isalkam or. ed. Ízak, lat. V Isaac, gr. Ἰσαάκ, Abrahamov sin (SP 1 Mz 17,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

izdreti dov., F6, eradicator, tá kateri vunkai ṡreve, s'koreniko iṡdere; eripere, iṡmakniti, odteti, iṡdréti; eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; evellere, iṡpukati, vun ṡdréti, iṡdréti; explantare, iſſaditi, iſtaviti, tudi iṡdréti; stringere gladium, mezh iṡdréti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izraelec: ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kir zaim., F79, accéptor, kir vsame; caniceps, tá kir pſe lovy; centiceps, kir ima ſtú glau; dictata, dictatorum, tú kar je naprei govorjenu timu kir piſhe; discens, tá kir ſe vuzhy; domiporta, -ae, en polṡh, kir hiſho noſſi; ensifer, tá kir mezh noſſi; festinans, kir hity; fusor, tá kir ṡlyva, ali lye; gradiens, tá kir poſtopa, ali koraza; natator, kateri plava, ali kir plava

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kleti kolnem nedov. kleti, preklinjati: sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet nedol., inu shentovati Boga ǀ sazhne hudizha kleti nedol., de je jo omotil ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem 1. ed. preklinam ǀ ti is iese ſmeriash, inu kaunesh 2. ed. druge ǀ marmrash, kounesh 2. ed., shentujesh, inu ſe kregash ǀ kadaj ti kolnesh 2. ed., inu shentujesh ǀ govori hude greshne beſſede, de kolne 3. ed., preklina, po krivim ſe perſega ǀ kaune 3. ed. uro, inu zhaſſ, kir je bil v' taiſto hisho prishal ǀ mosh, inu shena … ſe ſaurashio kakor pſſ, inu mazhika, ter kauneta 3. dv. uro, inu dan, kadar ſta vkupai prishla ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta 3. dv., inu ſmeriata ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete 2. mn., ſusho, deſſ, veiter ǀ Kadar yh kounete 2. mn., inu toshite de vam shkodio ǀ vſy vaſs kauneio 3. mn., inu pravio de ſte hujshi kakor Turk ǀ kolneio 3. mn. uro, inu zhaſſ kadar ſo bili rojeni ǀ otrozy nekolneio +3. mn., netreskaio, ne tepeio ǀ na meiſti molitue, vas kolneo 3. mn. ǀ Neshentvai, nekolni +vel. 2. ed. kakor ena fardamana dusha ǀ Nikar nekouni +vel. 2. ed. taiſte ſtuary, katere na vſako beſſedo ſo pokorne ſvojmu ſtuarniku ǀ de bi zhlovek ſe reſieſil, ſmerial, klel del. ed. m, shentoval ǀ Ena shena je klela del. ed. ž deſh ǀ nemorem de bi ſe neiesila, Kregala, inu neklela +del. ed. ž ǀ kleli del. mn. m ſo ſusho, inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli +del. mn. m, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kratek pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krvav -a prid. krvav: ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

leben -bna m 1. življenje: kaj pomeni ta vezhni leben im. ed. ǀ kej bosh neshal drivu tiga lebna rod. ed. ǀ Spumni de nikar li tvojga lebna rod. ed., ampak tudi tvoje dushe an grè ǀ en ſvet, inu nedolshen leben tož. ed. je pellal ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben tož. ed. perpravit ǀ sdaj sazhnite Bogu shlushit, vash lebn tož. ed. pobulshat ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil, inu en greshin, nesramen lebem tož. ed. pelal ǀ v' lebni mest. ed., inu v' ſmerti ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca per lebni mest. ed. puſtiti ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu mest. ed. ohrani ǀ katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem lebnam or. ed. ǀ vezhkrat naſs pohushajjo, kakor pak pobulshajo, shnjh lebnã or. ed., inu shiulejnam ǀ s' ſvojm neſramnem lebnem or. ed. 2. življenjepis: Berem v'lebni mest. ed. S. S. Puſzhaunikou ǀ Sim bral v'lebni mest. ed. teh S. S. Puszhaunikou od eniga Svetiga Miniha s' imenam Paulus Simplex ǀ Piſſe Surius v' lebni mest. ed. S. Severina ǀ kakor ſe bere v' lebni mest. ed. Svete Genovefe ← nem. Leben < srvnem. leben ‛življenje’; → peljati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Makabejar -ja m osebno lastno ime Makabejec: Matthatias Machabeier im. ed. videozh, de edn je ſilil malikovati te verne Iſraeliterie, popade mezh, ter ga prebode ǀ Machabeery im. mn., kadar ſo bily s'kusi Boshjo pomuzh ſvoie ſaurashnike premagali ǀ ty Bogaboyezhi Machabejery im. mn. ſò ta folk opominali Makabêjci, gr. Μακαβαὶοι, judovska junaška rodovina (SP 1 Mkb 3,1); → Makabeus, → Makobe(ja)r

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Margeta -e ž osebno lastno ime Marjeta: Naſha Pomozhniza S. Margeta im. ed. je bila en takershen ſrezhni kupz ǀ NA DAN SVETE MARGETE rod. ed. DIVIZE, INU MARTERNIZE ǀ Rabel ſdere mezh, ter pravi k' S. Margeti daj. ed. ǀ v' tem lejti 278. En dan ſrezha Margeto tož. ed. Sv. Marjéta, mučena verjetno pod Dioklecijanom 307

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.