- dovoljenje za izkoriščanje, uporabo z avtorskimi pravicami zaščitenega dela, izdelka, zlasti računalniškega programa
STALNE ZVEZE: plavajoča licenca
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
licénca SSKJ² samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
manifestírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore
// knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah
2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni
// publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije
1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore
// knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah
2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni
// publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije
Celotno geslo
ePravopis
metelkovec
Predlog
metelkovca samostalnik moškega spolaprivrženec nazorov Franca Serafina Metelka
uporabnik, ustvarjalec alternativnega kulturnega centra Metelkova
IZGOVOR: [metélkovəc], rodilnik [metélkou̯ca]
BESEDOTVORJE: metelkovčev
Pravo
Celotno geslo
Vezljivostni NG
nabòr-ôrasamostalnik moškega spola
- skupek, celota sestavin, stvari
- nabor česa
- , nabor za kaj
- , nabor s čim
- okrasni niz elementov
- nabor na čem, kje
Geografija
SSKJ²
naletéti -ím dov., nalêtel (ẹ́ í)
1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel
// nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor nasprotnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev
3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog
● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ
1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel
// nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor nasprotnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev
3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog
● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ
- naletéti se
1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč
2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah
3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati
SSKJ²
naslánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
- naslánjati se
1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo
// biti, nahajati se na kakem območju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba
3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire
4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile
● ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
♦ jezikosl. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto
- naslanjáje star.:
naslanjaje se na brata, je prišepal do doma
- naslanjajóč -a -e:
spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke
SSKJ²
nasloníti -slónim stil. -ím dov., naslônil stil. naslónil (ī ọ́, í)
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
● knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu
2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze; knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
● knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu
2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze; knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči
- nasloníti se
1. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: nasloniti se na folkloro; prevod se je oblikovno tesno naslonil na izvirnik / proizvodnja se je naslonila na uvoz
2. s prislovnim določilom poiskati, dobiti pomoč, podporo: vodstvo se je naslonilo na preizkušene kadre; ko je bil v težavah, se je naslonil na prijatelje / nasloniti se na lastne moči
3. ekspr. uporabiti, izkoristiti kako območje bivanja, nahajanja za uspešno opravljanje določene dejavnosti, naloge: vojaki so se naslonili na gozdne višine in dolgo odbijali nasprotnika; levo krilo vojske se je naslonilo na breg reke
● ekspr. grem se malo naslonit, ob desetih me pa pokličite odpočit se, leč
- naslonívši star.:
naslonivši se na steno, je začutil v hrbtu ostro bolečino
- naslónjen -a -o
1. deležnik od nasloniti: stal je, naslonjen na jablano, in govoril; novela je naslonjena na motiv iz ljudske pesmi; vas je naslonjena na položno pobočje
2. nav. ekspr. ki je v prostorsko neposrednem stiku s čim: severni del Italije je široko naslonjen na evropsko celino / publ. dežela je po reki naslonjena na morje povezana, zvezana z morjem
SSKJ²
nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben
2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave
● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora
1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben
2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave
● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora
- nèpotrébno prisl., v povedni rabi:
nepotrebno je govoriti o tem
- nèpotrébni -a -o sam.:
podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
SSKJ²
nèpreskrbljênost -i ž (ȅ-é)
stanje nepreskrbljenega človeka: določiti komu podporo glede na nepreskrbljenost otrok / tam vlada nezaposlenost in materialna nepreskrbljenost
stanje nepreskrbljenega človeka: določiti komu podporo glede na nepreskrbljenost otrok / tam vlada nezaposlenost in materialna nepreskrbljenost
SSKJ²
nèpróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil
knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil
Celotno geslo
Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
Jezikovna
Nov glagol v slovenščini: »odmestiti«
V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.
Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?
SSKJ²
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen
// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja
2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj
a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže
b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen
// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja
2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj
a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže
b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh
- obétati se nav. 3. os.
izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi
- obétati si
pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke
- obetajoč -a -e:
obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti
- obétan -a -o:
uresničitev že dostikrat obetanih reform
SSKJ²
obílen -lna -o [tudi obiu̯na] prid., obílnejši (ȋ) nav. ekspr.
1. po količini, vrednosti zelo velik: padal je obilen dež; obilen zajtrk; pomagali so mu z obilno podporo; žetev bo letos obilnejša / obilna in raznovrstna izbira v trgovinah; obilno duševno delo ga je izčrpalo / to v obilni meri velja tudi za vas v veliki
// knjiž. številen: obilne atmosferske motnje / obilna udeležba
2. ki ima razmeroma velike razsežnosti: slon ima obilen trup; stregla je obilna gospodinja; na mizi je obilna majolika z vinom / njegov nos je precej obilen velik, debel
1. po količini, vrednosti zelo velik: padal je obilen dež; obilen zajtrk; pomagali so mu z obilno podporo; žetev bo letos obilnejša / obilna in raznovrstna izbira v trgovinah; obilno duševno delo ga je izčrpalo / to v obilni meri velja tudi za vas v veliki
// knjiž. številen: obilne atmosferske motnje / obilna udeležba
2. ki ima razmeroma velike razsežnosti: slon ima obilen trup; stregla je obilna gospodinja; na mizi je obilna majolika z vinom / njegov nos je precej obilen velik, debel
- obílno prisl.:
sline so se mu obilno cedile; zjutraj je obilno zajtrkoval; trud je bil obilno poplačan
● obilno se je najedel zelo, močno; pripravili so obilno hrane veliko, mnogo
Celotno geslo
Sinonimni
obljúbljati -am nedov.
1.
komu kaj izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen
SINONIMI:
2.
navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil
SINONIMI:
knj.izroč. obetati, ekspr. obvezovati se, ekspr. pridušati se, ekspr. prisegati, knj.izroč. rotiti se, ekspr. veriti se, ekspr. zagotavljati, ekspr. zaklinjati se, star. zaobljubljati, ekspr. zaobljubljati se
GLEJ ŠE SINONIM: obljubiti
Celotno geslo
Sinonimni
odrêči -rêčem dov.
komu kaj narediti, da kdo ne postane, ni več deležen česa pozitivnega od osebka
SINONIMI:
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 172
Dostopnost