Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Raba zaimka ob glagolih »pustiti« in »upati«

Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.

Že vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna
Razlika med decimalno in skladenjsko vejico

Če naštevamo decimalna števila, imamo v seznamu števila z decimalnimi vejicami, seznam pa moramo ločevati z vejicami. Na primer tri števila: 1,12 2,03 15 Kako se pravilno napiše sledeči seznam:1,12, 2,03 in 15?

Jezikovna
Razlika med rabo nedoločnika in glagolnika

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Jezikovna
Sklanjanje imena »Machu Picchu«

Kako naj sklanjam ime Machu Picchu v slovenščini?

Jezikovna
Sklanjanje imena »Oto«

Kako je pravilno?

Oto je ime bodočemu vnuku.

Nekaj mu bomo podarili. Ali napišem Otu ali Ototu?

Jezikovna
Sklanjanje moškega imena »Noa«

Kako naj sklanjam moško ime Noa?

Jezikovna
Stičnost dvopičja pri zapisu standardov

Zanima me, kako se zapisujejo najrazličnejši standardi, ki se v različni literaturi velikokrat pojavljajo (predvsem dvopičje, npr.: SIST EN ISO 11721-1:2001 ali SIST EN ISO 11721-1: 2001 ali SIST EN ISO 11721-1 : 2001 ...)? Ali je dvopičje levostično, nestično? V literaturi se skoraj vedno pojavlja v obojestransko stični obliki, ki je SP nikjer ne predvideva.

Jezikovna
Trpnik glagola »imeti«

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz besedne zveze »križev pot«

Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?

Jezikovna
Uporaba predloga z in njegove variante s (2)

Zanima me, kakšen zapis je pravilnejši:

Deska, okrašena z vrtnicami in s kuhalnico, je visela nad kuhinjsko mizo. ali Deska, okrašena z vrtnicami in kuhalnico, ...

Sama pogosto videvam po knjigah drugo različico, lektorica pa, kot opažam, dosledno vnaša predloge, kot je prikazano v prvem primeru.

Jezikovna
Vejica in polstavčni prilastek (2)

Zanima me, ali je v tem primeru potrebna vejica?

  • Iz dobljene koncentracije smo preračunali volumen(,) potreben za pripravo nove celične suspenzije.

Jezikovna
Vejica in večbesedni vezniki: »torej če«, »tj. da«, »namreč da«

Ali se v spodnjih primerih za namreč, torej in tj. piše vejica ali pa je mogoče tudi brez?

  • Povedali so, da se strinjajo, namreč da tudi oni mislijo ...
  • Povedali so, da bo predstava v dvorani samo ob zelo slabem vremenu, torej če bo ...
  • To pomeni, da uporabniki nimajo nobene druge možnosti več, tj. da so preverili že vse ...

Jezikovna
Vejica in vezniška zveza »tako – kot«

Zanima me, kakšno je pravilo glede vejice pri zvezi tako kot tudi v naslednjih primerih in ali so v teh primerih vejice pravilno postavljene:

a) V zadnjih tridesetih letih je prav varstvo okolja doživelo znaten razvoj tako v mednarodnem, kot posredno v nacionalnem kontekstu.

b) Čeprav je bilo do zdaj sprejetih mnogo predpisov, tako v mednarodnem, kot nacionalnem pravu, ki se nanašajo na ohranitev okolja, pa se seveda zastavlja vprašanje, koliko se ta v praksi izvajajo in v kolikšni meri dosegajo učinek.

c) Mnogo je bilo že napisanega, pa tudi marsikaj storjenega, pa vendar ob vse večji potrošnji materialnih dobrin kot tudi energentov, je potrebno revidirati tudi možnosti, ki nam jih nudi nova tehnologija za zmanjšanje onesnaženosti in ukrepe, katere tako država, kot lokalna skupnost v okviru tega sprejema.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: društva vinogradnikov in vinske poti

Zavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?

Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.

Jezikovna
Velika začetnica v večbesednih imenih tujih podjetij

Zanimalo me je, kako je z veliko začetnico v večbesednih imenih tujih podjetij, katerih izvorni jezik narekuje drugačno rabo velikih začetnic kot slovenščina. Se držimo enakega principa kot pri navajanju neprevedenih naslovov tujih literarnih del, torej z velikimi začetnicami zgolj tam, kjer bi jih v izvornem jeziku pričakovali, če ne bi šlo za naslov, ali spadajo podjetja v nedotakljivejšo, bolj citatno kategorijo? Kot konkreten primer: ali se piše "podjetje East railway company" ali "podjetje East Railway Company"? Poleg tega naj svojemu vprašanju pridam še podvprašanje: kako ravnamo z imeni podjetij oziroma združb, ki si v ime vključujejo določni člen? Ali pišemo na primer "časopis The guardian", "časopis The Guardian", "časopis the Guardian" ali "časopis Guardian"?

Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj pri pisanju večbesednega imena družbe

Zanima me, ali se ime družbe Slovenske železnice Potniški promet in njeni skrajšani obliki SŽ Potniški promet ter SŽ PP pravilno pišejo z nestičnim vezajem ali s pomišljajem, tj.:

  • Slovenske železnice-Potniški promet / SŽ-Potniški promet / SŽ-PP ALI –
  • Slovenske železnice – Potniški promet / SŽ – Potniški promet / SŽ – PP

Jezikovna
Vezaj v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Kaj je pravilno v zapisu zveze ultravijolični žarki s kratico:

UV-žarki ali UV žarki. Ali npr. UV filter/UV-filter? Kaj pa v primeru pisave z veliko: UV FILTER/UV-FILTER?

Jezikovna
Veznika »in« in »ter«: kdaj kateri in zakaj

Zanima me raba veznikov in in ter v daljših povedih. Je priporočljivo najprej uporabiti veznik in ter šele, ko »in« uporabimo večkrat uporabiti tudi veznik ter.

Na primer:

Skratka, jasno je, da je politični prostor napet in (ter?) usmerjen v varčevanje, a upam, da bomo s skupnimi močmi našli pot iz krize in takrat bo tudi politični prostor zanesljivejši in (ter?) manj napet.

(Je v tem primeru primerno in uporabiti 3x?)

Jezikovna
Vrinjen stavek ali ne?

Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne?

  • V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ...

Jezikovna
Vrstilni števnik ob imenih prireditev

Zanima me, kako je z začetnico pri imenih prireditev, dogodkov ..., ki se začnejo s številko. Na primer: 50. P/pivo in cvetje, 30. F/flosarski bal, 23. Z/zlata harmonika Ljubečne ...

Število zadetkov: 82