Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
božìčno -ga s božič, božični prazniki: na steroga konec szpádnejo kolede (bo'zicsno) KAJ 1870, 160
Prekmurski
kolède kolèd ž mn. božič: prozimec (predzimec), na steroga konec szpádnejo kolede (bo'zicsno) KAJ 1870, 160; ſztejm ne zapéramo vö te druge dni kolede KŠ 1754, 26; Evang. na Nedelo po Koledaj KŠ 1771, 170; Epiſt. na I. po Koledaj Nedelo KŠ 1771, 564

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
božič1 [bóžič] samostalnik moškega spola

božič, 25 december

Celotno geslo Pohlin
božič2

GLEJ: ubožič

Celotno geslo Pohlin
Božič3 [bóžič] samostalnik moškega spola

slovanski bog Božič

Celotno geslo Pohlin
ubožič [ubọ̑žič] (božič2) samostalnik moškega spola

ubožec

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
božič samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
božič m, F2, adventus, -us, prihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom; festum Nativitatis Christi, Boṡhizh, Roiſtvu Chriſtuſovu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
božič -a m božič: od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
božič sam. m ♦ P: 10 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TC 1575, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
božič -a samostalnik moškega spola
versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
božični -a -o pridevnik
ki se nanaša na božič; SODOBNA USTREZNICA: božični
FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih

Črnovrški dialekt

Črnovrški
božič

Slovar govorov Zadrečke doline

Zadrečki
božič m

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
božič ► ˈboːžėč bȯˈžiːča m
Celotno geslo Kostelski
božičen ► bȯˈžiːčėn -čna -ȯ prid.

Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini

Celotno geslo Ziljski
god goda samostalnik moškega spola
zemljevid
ǥùəđ
STALNE ZVEZE: sveti god
Celotno geslo Ziljski
vinahti vinahti množinski samostalnik
zemljevid
ƀìənaxtẹ
božič
ƀìənaxtẹ je tùːđẹ sˈvet ǥùəđ

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Imena praznikov: sveti trije kralji

Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:

  • okrog praznika svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika Svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika svetih Treh krajev?

Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:

  • ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
  • okrog praznika gospodovega razglašenja?

Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).

Jezikovna
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Število zadetkov: 91