Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
kôžuh -úha m (ó ú) 
  1. 1. koža živali z gostejšo, daljšo dlako: žival je imela črn kožuh; kožuh medveda / pozimi ima lisica gost kožuh gosto dlako
    // ta koža za predelovanje v krzno: prodajati, zbirati kožuhe / predelovanje kožuhov
  2. 2. vrhnje oblačilo iz kože, navadno ovčje: nositi kožuh in kučmo; pastir se je pokril s kožuhom in zaspal / kratek ovčji kožuh / plašč, podložen s kožuhom s krznom
    // ekspr. vedno ima kak kožuh na sebi zelo debelo obleko
    // krznen plašč: kupila si je nov kožuh; lisičji, zajčji kožuh; kožuh iz bobrovine
SSKJ
krávji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega
● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje
SSKJ
krílast -a -o prid. (í) podoben krilu, peruti: krilasta zgradba / krilasta koža na vratu
SSKJ
krokodílov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje
● ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
SSKJ
kŕzno -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom
// ekspr. oblači se v dragoceno krzno
♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
SSKJ
kúrji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo
// kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom
● vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten
♦ bot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
SSKJ
lámji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na lama ž: lamja koža / odeja iz lamje volne
SSKJ
ledenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spreminjati se v led; zmrzovati: voda ledeni
    // prekrivati se z ledom: cesta, drevje ledeni
  2. 2. ekspr. postajati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je ledenela
  3. 3. ekspr. čutiti velik strah, grozo: jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju / ljudem je ledenela kri po žilah; srce ji ledeni, ko to posluša
SSKJ
letálen1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦ zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; letalna krila hroščev; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
SSKJ
lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
SSKJ
lišájav -a -o prid. (ȃ) lišajast: lišajavo drevje / lišajava koža
SSKJ
lój -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑) 
  1. 1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
    ♦     vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
    // maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
    ●     redko vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
  2. 2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo
SSKJ
lósji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na lose: losja koža / losja vprega
SSKJ
lupíti in lúpiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
    // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi
  2. 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike
    lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža  izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu
SSKJ
lúskast -a -o prid. (ū) 
  1. 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
  2. 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
    ♦     geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
SSKJ
lúskica -e ž (ū) manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah
SSKJ
luskínast -a -o prid. (í) ki ima luske, luskine: luskinasta riba; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta
SSKJ
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
    // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti
  2. 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
    // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti
    ●     ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
  3. 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
    ♦     les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
    luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža  izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
    luščèč -éča -e: luščeče se stene
    lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves
SSKJ
lúžiti -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. (ū ȗ; ī ú) 
  1. 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les
  2. 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo
  3. 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno
    ●     star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval
    ♦     usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida
    lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen
    ♦     metal. lužena pločevina dekapirana pločevina
SSKJ
máh -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 
  1. 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
  2. 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
  3. 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
    // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
    ●     poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj
    ♦     bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
Število zadetkov: 245