Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
kuriti [kurīti kúrim] nedovršni glagol

ogrevati prostor s kurjenjem v peči; kuriti

Celotno geslo Pohlin
kurjava [kurjȃva] samostalnik ženskega spola

ogrevanje prostora s kurjenjem v peči

Celotno geslo Pohlin
lantra [lāntra] samostalnik ženskega spola

posoda za ogenj, žerjavico

Celotno geslo Pohlin
leva [lẹ́va] samostalnik ženskega spola

peč z odprtim ognjiščem; kamin

Celotno geslo Pohlin
lisiček [lisȋčǝk] (lesiček) samostalnik moškega spola

omelo na dolgem držaju za čiščenje notranjosti krušne peči

PRIMERJAJ: lisičje

Celotno geslo Pohlin
lisičje [lisȋčje] (lesičje) samostalnik srednjega spola

omelo na dolgem držaju za čiščenje notranjosti krušne peči

PRIMERJAJ: lisiček

Pleteršnik
ljubę̑zənski, adj. Liebes-: ljubezenske sanje, Zora; ljubezenski ogenj, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
Celotno geslo Pohlin
modelnica [mọ̑dǝu̯nica] samostalnik ženskega spola

lončena peč

Pleteršnik
moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
Celotno geslo Pohlin
mrleti [mrlẹ́ti mrlím] nedovršni glagol

goreti s slabim plamenom; mrleti

PRIMERJAJ: mrlenje

Celotno geslo Pohlin
netilo [netílo] samostalnik srednjega spola

priprava za netenje ognja; netilo

Pleteršnik
nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
Pleteršnik
oblízniti, -lȋznem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
Celotno geslo Pohlin
ogasiti [ogasīti ogasím] dovršni glagol

pogasiti

Celotno geslo Pohlin
ogel [ọ̑gǝu̯] samostalnik moškega spola

kos oglja

Prekmurski
ògen tudi ògenj -a m
1. ogenj: Ignis Ogyen KMS 1780, A8b; A7; Ali donok t’i ocsiveſzno poká'sem, ka je tou nej ogen KM 1790, 38; Jeszte ogeny i voda KOJ 1845, 102; liki je nemogoucse gorejnye i ſzvetloſzt od ognya odloucsiti KŠ 1771, 444; Od ognja, glási gosla se boji [volk] AI 1878, 9; Ár ſzo nalo'zili ogyen KŠ 1771, 427; On na te neverne dá de'zd'ziti 'zarjo, ogen TA 1848, 9; zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29; Szprávoga [krüha] zmele i zvodé pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; Liki ſze pa ſzpoberé te koukol i zognyom ſze ze'zgé KŠ 1771, 45
2. požar: Ogen, povouden, ſzláp, tocsa KŠ 1754, 177; Gda ogen vſze zesgé vinej, Liki tou Peter pise KŠ 1754, 271; Csi ogen, ali vojszka, Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; V-Kalocsi 30-toga mésnyeka 14 vör trplevsi ogen 122 hrámbov zapelio AI 1875, kaz. br. 8; Ogen je i vu stanico ségno i vse na pepél pôžgao BJ 1886, 9; gda szo oni goriposztavili nouve, prisztojne, ino od ognya zavarvane KOJ 1845, 6; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9
3. obstreljevanje: V-Hercegovini prászke ogen escse nê vgaszeni AI 1875, kaz. br. 3
4. strela: ſcsés, naj povejmo, da ogyen doli ide od nébe, i pogibi je KŠ 1771, 201
5. velika duhovna moč: Ognya krſzt ſze pa zové Sz. Düjh KŠ 1754, 185; Ka ſze na Kriſztuſa, fundamentum vöre, czimpra, ogyen vardene KŠ 1771, 494; on bode váſz krſztsávao vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; Med nevoule i trplejnya ognyom KŠ 1754, 146; Oh Boug naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zsgémo KM 1783, 11
6. pekel, večno trpljenje: Csrv ynihov ne merjé, i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; Vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo, ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; naj naſz od peklénſzkoga ognya oſzlobodi KŠ 1754, 146; vrejden bode gehenſzkoga ognya KŠ 1771, 15; Dabi ſze ti oſzloboudo, Od grejha Ino ognya vekivecsna BKM 1789, 66; k’e ſzo vu ogen peklenſzki, vſze isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; Bole je ſze vrcsi vu gehenno vu nevgaſſeni ogen KŠ 1754, 146; odite od mené, prekléti, vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 86; Dén, Vſterom hüde na ogyen, Oſzoudi Boug BKM 1789, 19; záto je potrebno vognyi vám goreti SM 1747, 84; bojte ſze pa bole toga, ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Grozi ſze i zognyom KŠ 1754, 25; Gde je tá ſzmrt .. Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144; pleve pa ze'zgé znevgáſenim ognyom KŠ 1771, 10
Pleteršnik
ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
Celotno geslo Pohlin
ogenj [ógǝnj] samostalnik moškega spola

ogenj

Celotno geslo Hipolit
ogenj (ogenj, ojgenj) samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 254