Zadetki iskanja
Pleteršnik
dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
SSKJ²
dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í)
1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice
1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice
- dogôrel -éla -o:
dogoreli tramovi; dogorela cigara
SSKJ²
dogorévati -am nedov. (ẹ́)
približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva
// pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo
približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva
// pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo
- dogorevajóč -a -e:
dogorevajoč ogenj
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
dolíti Frazemi s sestavino dolíti:
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému]
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému]
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
dolívati Frazemi s sestavino dolívati:
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému]
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému]
SSKJ²
doložíti -ím dov., dolóžil (ī í)
dati, položiti zraven: doložiti drva v peč; k svojim vrečam je doložil še naše; doloži na ogenj, da ne ugasne
dati, položiti zraven: doložiti drva v peč; k svojim vrečam je doložil še naše; doloži na ogenj, da ne ugasne
Pravopis
doložíti -ím dov. dolôži -íte; dolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ drva na ogenj, v peč; doložiti kaj k čemu ~ svoje vreče k drugim
SSKJ²
dotakníti se in dotákniti se -em se dov. (ī á)
1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; na lahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila
// ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil
● ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade
2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev
3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti
1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; na lahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila
// ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil
● ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade
2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev
3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti
Pleteršnik
drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.
SSKJ²
drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
● ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
1. s koncem česa na rahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
● ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
Pravopis
drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
dušíti, -ím, vb. impf. 1) den Athem benehmen, dem Ersticken nahe bringen, Mur., Cig., Jan.; sapo mu je dušilo, Jurč.; to me duši, das benimmt mir den Athem, Cig.; — 2) dämpfen: ogenj d., Cig., Jan.; pren. zu unterdrücken suchen, Cig., Jan.; d. vstajo, nk.; — 3) dünsten, C.; jed se v pokriti posodi duši, Vod. (Izb. sp.).
Celotno geslo
Frazemi
dvá Frazemi s sestavino dvá:
bíti med dvéma ôgnjema, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, íti na mínus dvá déci, obsedéti med dvéma stôloma, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, sedênje na dvéh stôlih, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, ubíti dvé múhi na èn máh, z dvéma obrázoma
bíti med dvéma ôgnjema, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, íti na mínus dvá déci, obsedéti med dvéma stôloma, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, sedênje na dvéh stôlih, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, ubíti dvé múhi na èn máh, z dvéma obrázoma
SSKJ²
édafon -a m (ẹ̑)
biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti: ogenj lahko edafon zelo poškoduje ali celo povsem uniči; delovanje edafona
biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti: ogenj lahko edafon zelo poškoduje ali celo povsem uniči; delovanje edafona
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 42
- Naslednja »
Število zadetkov: 840
Dostopnost