Fran

okóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja

okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
   ● okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
   // organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
   // s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
   1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
   2. b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
2. 2. knjiž., redko področje, območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
3. 3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
4. 4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
   ♦ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro
   // kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja
2. 2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. 2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. 3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
   // povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest

otopljèn -êna -o: otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑)
   1. 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo
      // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost
   2. 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo
2. II. z orodnikom
   1. 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem
      // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino
      // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino
   2. 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje
      // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo
   3. 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
      // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem
      // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno
   4. 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj
      // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko
   5. 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga
   6. 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo
      // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori
      ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila
      ♦ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

predstávno prisl.: preteklost predstavno in miselno pritegniti v sedanjost; beseda je predstavno premaknjena v drugačno okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše
   ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet
   // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih
2. 2. s predlogom spreminjati, menjavati
   1. a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki
   2. b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda
   3. c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje
   4. č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo
      // dolžnosti, pravice prehajajo na dediče
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje
3. 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja
4. 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov
5. 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica
   ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati

prehájati se zastar.  sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu

prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust

prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali
   // s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
   // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
2. 2. s predlogom spremeniti, menjati
   1. a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom
   2. b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje
      // od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
   3. c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
   4. č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci
      // precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
3. 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
4. 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
5. 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
   ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo

prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
● star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se
   // straža se premeni na dve uri / premeniti službo
2. 2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža

premenjèn -êna -o: zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje
2. 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce
3. 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje
   ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti
   ♦ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži

presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice
2. 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca
3. 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje
   ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati
   // prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost
   ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
2. 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto
3. 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka
4. 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo
5. 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino
   ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala

prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati
   // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti
2. 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus
3. 3. s predlogom spreminjati, menjavati
   1. a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube
   2. b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran
4. 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila
5. 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil
   ● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega

prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal

prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

1. 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
   // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. 3. s predlogom spremeniti, menjati
   1. a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov
   2. b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
   ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem
   ♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati

prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil
// narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se
// ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila
● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi

prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.