Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
koder prisl. koder: kodar hodi tabak jamle, inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ inu kodar ie imel pojti enij ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh Kodor hodesh
Svetokriški
krivičen -čna prid. 1. krivičen: ti ſi ble neuſmilen, kryvizhin im. ed. m, golufen, preuſeten, nezhiſt, neovoshliu kakor poprej ǀ Preuſeten je bil kakor Lucifer, neuſmilen kakor Nero, krivizhin im. ed. m kakor Herodesh, neſramen kakor Domitianus ǀ ta krivizhni im. ed. m dol., inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ vasha ſodba je krivizhna im. ed. ž ǀ drugi urshoh te krivizhne rod. ed. ž ſodbe ǀ kejkaj krivizhniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole ǀ krivizhnimu daj. ed. m pak prau ſo dalli ǀ ieſik rezhe eno shpotlivo kryvizhno tož. ed. ž beſſedo zhes ſvojga blishniga ǀ de bi ſturil krivizhno tož. ed. ž ſodbo zhes eno vbogo vudovo ǀ aku tebi eno shpotlivo, inu krijvizhno tož. ed. ž besſedo rezhe ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni im. mn. m, inu lashnivi ǀ Od kot tulikajn kryvizhne im. mn. ž ſodbe, folsh prizhe, inu Piſſma ǀ ena keha polna kryvizhnih rod. mn. ludy ǀ ima od boga oblaſt te kryvizhne tož. mn. m vmorit ǀ krijvizhne tož. mn. ž ſodbe dellaio ǀ toshbe krivizhne tož. mn. ž ſo ushe ſmislili ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy or. mn. ſodbami 2. krivično pridobljen: Zachæus je tudi doſti kryvizhniga rod. ed. s blaga imel ǀ tulikain ptuyga krivizhniga rod. ed. s blaga imash ǀ s' en krivizhin tož. ed. m dobizhik, s' en Smerdlivi lusht … nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ ſi vezh shtimal en krivizhni tož. ed. m dol. dobizhik ǀ tu kryvizhnu tož. ed. s blagu nej hotel povernit ǀ ymash krivizhnu tož. ed. s blagu ǀ Vſe krivizhnu tož. ed. s blagu naſai poverne ǀ s' krivizhnem or. ed. s blagam shelish obogatit ǀ krivizhne tož. mn. m dobizhike dellat
Svetokriški
krivo prisl. krivično: Ceſariza Irænes je bila Krivu sturila (I/2, 110) ǀ sa volo shenkinge temu pravizhnimu krivu, temu krivizhnimu pak prau ſo dalli (V, 16)
Svetokriški
Kvintianus -na m osebno lastno ime Kvintijan: nepameten je bil Quintianus im. ed., dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina vsela ǀ zartlajne je ushe vam perpraulenu od tiga lepiga mladiga Gospuda Quintiana rod. ed. ǀ S. Agatha je prau imela, kadar h' Quintianu daj. ed. je djala ǀ zhe li vy bote pervolila Quintiana tož. ed. naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti Kvintiján naj bi po legendi sv. Agato ovadil, da je kristjanka.
Vorenc
list m, F21, bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke; commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki; dare litteras ad aliquem, enimu lyſty piſſati, poſlati; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; epistola, lyſt; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; formularius, et formularis, kateri piſma, lyſty nareja, en Copyſt; instrumentum dotale, ṡhenitni lyſt; libellus repudÿ, lozhni lyſt v'mei ṡakonṡkimi; libellus supplex, ena suplica, proſhnîe lyſt; litterae, -arum, lyſty, piſma; mandatum, -ti, en ṡavkaṡni lyſt; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou lyſt; syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni lyſt; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni lyſt; y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
Svetokriški
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Svetokriški
magister -tra m učenik: sakaj tulikainkrat S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: Magiſter im. ed. dokler zhes petdeſset krat mu pravio Magiſter im. ed. ǀ dobru Chriſtuſhu je letu imè dopadlu, v'tem kir enkrat mu ſo diali Magister im. ed. ǀ de njega ſó isvolili sa Magiſtra tož. ed., ali Vuzhenika te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma magister sententiarum cit. satoraj prau pravi Magiſter Sententiarum ← lat. magister ‛vodja, poveljnik, učitelj, svetovalec’. Magister sententiarum (drugi del je rod. mn. od lat. sententia ‛misel, mnenje, nazor, volja’) ni standarden naziv.
Svetokriški
meriti -im nedov. meriti, tj. 1. ugotavljati mero, ocenjevati: nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati: ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
Svetokriški
merkati -am nedov. 1. paziti: nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati: uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’
Svetokriški
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
Svetokriški
najesti se -jem se dov. najesti se: zhe vſamem eniga skopiga, ſe nebom ſmela enkrat prau naiejſti nedol. (V, 83) ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij dobru najeish 3. ed. (V, 184)
Celotno geslo Megiser
nuc -a samostalnik moškega spola
Svetokriški
obiskati -iščem dov. obiskati: shenin Nebeski je hotel obiskati nedol. to Duhouno Neveſto ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat nedol. ſvojo Gospo Natalio ǀ hozhem te ludij obijskati nedol. ǀ ſo dolshni obyskati nedol. pilde ſvojh S Shtifterjou ǀ Mashnik pride ga obyskat namen. ǀ Prau ſturite de greſte obyskati namen. to Sveto Capello Loreto ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat namen. ǀ Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat namen. suoje brate ǀ kadar Ceſar tu shlishi ga grè ſam obijskat namen. ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati namen. v' Bettanio ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati namen. ǀ nyh ozha Tranquillinus yh je shal obyskati namen. ǀ nej bila shla objskat namen. Generala Olofernuſa ǀ kadar po nozhi je shal zerkui objiskat namen. ǀ vſaku lejtu yh obyshzhe 3. ed. ǀ Ga obyſzhe 3. ed. Prerok Naum ǀ kadar zhloveka obyszhe 3. ed. s'revami, inu terpleinam ǀ G. Bug tebe obiszhe 3. ed. s'revamj, nadlugi, boleſni, vbushtvam ǀ po ſili obeniga neobyshe +3. ed. s' ſvojo Sveto gnado ǀ te bolne obyshzheio 3. mn., inu ym ſtreisheio ǀ andohtlivu nje Svete Zerke obyszheio 3. mn. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal del. ed. m ǀ de bi enkrat v'tedni prauu spumnil, inu andohtlivu objeskal del. ed. m ǀ de bi priatele obiskali del. mn. m ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali del. mn. m
Svetokriški
očistiti -im dov. očistiti: Hozhe te gobaſte ozhiſtit nedol. ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit nedol. shnable Preroka Iſaia ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit nedol. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti 3. ed. ǀ Vſe Karshenike Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti 3. ed. od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ Ieſus tudi nje vumadesheno dusho ozkiſti 3. ed. ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil del. ed. m od gob Sironskiga Generala Naamana ǀ Bug bode ozhistel del. ed. m tuoju duſho ǀ Slejdno mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil del. ed. m ǀ bode porodila to Nebeſhko zhistost, Katera bo tebe, inu vſe druge greshnike ozhistila del. ed. ž ǀ ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili del. mn. m ǀ Kadar nad ſabo en madesh, ali tadu samerkali ſo ſe vumili, inu ozhistili del. mn. m očistiti se očistiti se: ta greshna dusha samore madeshe svoijh grehou oprati, inu ſe ozhistit nedol. ǀ zhlovjk ſe ozhisti 3. ed. s'kusi S. kerst
Svetokriški
okno -a s okno: kaj bo nuzalu letu oknu im. ed. ǀ je bil enkrat s'okna rod. ed. padil, inu glavo ſi reſbil ǀ Gospa shlishi, ter K'oKnu daj. ed. tezhe ǀ Sakaj ti s'kusi oknu tož. ed. neskozhesh ǀ Socrates v'oknu tož. ed. pogleda ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi, de bi skuſi okonu tož. ed. vergli Dekelzam doto ǀ rajshi skuſi enu okunu tož. ed. je bila skozhila inu ſe vbila ǀ vener nej ſim taiſtih rosh ena, katera na okni mest. ed. raſte ǀ kateri pod oknam or. ed. gorij ǀ ukna im. mn., inu urata ſo saperte ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna im. mn., inu urata; shtenge, inu kambre ǀ ena hisha pres dauri, inu vken rod. mn. ǀ drugi k'oknam daj. mn. ſe perblishejo ǀ Te mertve ſo skuſi ukna tož. mn. na gaſſo metali ǀ ſo vkna tož. mn., inu dauri ſaperali, ſo yh s'hishe gonili ǀ te tize ſo pejle na oknah mest. mn. ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih mest. mn. viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela
Svetokriški
opraviti -im dov. opraviti, narediti: lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit nedol. ǀ vidi de s'lepim nezh nemore opravit nedol. ǀ vener nej nezh mogal oprauit nedol., sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit ǀ kumaj najdem tulikajn zhaſsa, de moje potrebnu dellu opravim 1. ed. ǀ kar leta tebi sapovej ti fliſsik oprauish 2. ed. ǀ molituo opravi 3. ed., ter gre pozhivat ǀ kadar deſſetine pravizhnu Mashnikom neopravite +2. mn. ǀ Pravizhnu opravi vel. 2. ed., kar je pravizhniga ǀ Opravite vel. 2. mn. prau kar opraulate de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ en Krajl bo vezh opravil del. ed. m s'mezham te pravize, KaKor s'rosho te dobrute ǀ Je bila shleht opravila del. ed. ž una lepa dekelza, od katere ſim bral, de dua Gospuda ſta jo snubla ǀ gledajte, de pravizhnu, inu s'ſtraham Boshjm vaſhe dellu bote opravili del. mn. m
Svetokriški
opravljati1 -am nedov. opravljati, tj. izvrševati: enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu opraulat nedol. ǀ neopraulash +2. ed., kar je v' Teſtamenti sapovedala ǀ mashe sapushene sa mojo dusho neopraula +3. ed. ǀ Opravite prau kar opraulate 2. mn. de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ dellaunik pak je vash, shiher vasha della opraùlate 2. mn. ǀ Svete Mashe sa nas neopraulate +2. mn. ǀ dobru, inu pravizhnu opraulaio 3. mn. nyh shlushbo ǀ cilu taiſte Mashe neoprauleio +3. mn., katere v' Teſtamenti ſo ym sapovedali opraulat ǀ deſſetine je pravizhnu opraulal del. ed. m ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala del. ed. ž molila ſpoveduvala, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla
Svetokriški
pametno prisl. pametno: ta kateri pametnu premiſli ǀ letu bi bilu prau, dobru, inu pametnu ǀ ſe meni sdi de pametnu je miſlil primer.> takrat po moj miſli ſi pametnishi govuril ǀ bosh pametnishi shivil, kakor do ſehmal ǀ pametniſhi bi bil ſturil, Kadar bi bil naraunem oſtal
Svetokriški
pisan -a prid. 1. pisan, različnih barv: de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan im. ed. m mu nej savupat ǀ nej roshize taku frishne, inu piſſane rod. ed. ž, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan tož. ed. m, shpeglaſt, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga tož. ed. m ži. shtigilza ǀ Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz, taiſto piſſano tož. ed. ž Kitlo kupil ǀ kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani mest. ed. ž shkatli hrani ǀ oſſenize ſo eni piſſani im. mn. m zhervie ǀ lete pomenio sheme, katire ſo piſſane im. mn. ž ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih rod. mn. ſidou ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna, kadar ſvoje lepet piſsane tož. mn. ž peruti gleda ǀ te roshize nyh piſſane tož. mn. ž/s pereſſa polsdigneio ǀ s'temi piſſanimi or. mn. roſhizami, inu s'selenem sheliszom 2. napisan: Ta pushtob F, Ferahtan je napek piſsan im. ed. m ǀ v'tej piſsani mest. ed. ž sapuvidi 3. zapisan: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu im. ed. s, ali rezhenu, taku pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana Toletana proſsim ǀ od njega stoij piſsanu im. ed. s ǀ kakor Iacobavij otrozij, od katerijh ſtoj piſſanu im. ed. s ǀ v' djanju teh Iogrou piſsanu tož. ed. s najdem ǀ Boetius je piſſanu tož. ed. s puſtil 4. popisan: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane tož. mn. ž
Svetokriški
pogledati -am dov. pogledati: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat nedol. ǀ sdaj n'hozhem na vaſho proshno pogledati nedol., inu pomagat ǀ gresh pogledat namen. tuoijga koijna, inu vola, aku je oskerblen ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam 1. ed. dua lepa Turna noter sagledam ǀ ga posdravish, inu lepu pogledash 2. ed. ǀ Krajl ga oſtru pogleda 3. ed., inu vprasha ǀ kakor na ſvejt pride obedn s'lepem ozheſſam jo nepogleda +3. ed. ǀ sakaj tedaj taku kadaj v' Nebeſſa is ſerzam pogledate 2. mn. ǀ kateri vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom nepogledate +2. mn. v'Nebu ǀ polè vel. 2. ed. jeſt vam pokashem tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil? Polè vel. 2. ed. tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala ǀ Kumai smoli, polè vel. 2. ed. Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ pole vel. 2. ed. zhudu preveliku miloſti Boshje ǀ Inu polê vel. 2. ed. ondi je bil pred nym en vodenizhen zhlovik ǀ Pòle vel. 2. ed. Nem.N. kakor Maria je bila posdravila S. Eliſabeth ǀ Pogledaj vel. 2. ed. na tvoio hisho, inu otroke ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai vel. 2. ed., kaj ſe letukai godj ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj +vel. 2. ed. Njegove rane ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo vel. 1. mn. to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ pogledaimo vel. 1. mn. na jeſik ǀ Pogledajte vel. 2. mn. v'Puszhave, inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Pogledaite vel. 2. mn. Chriſtuſa Jesuſa na krishu respetiga ǀ Poglejte vel. 2. mn. Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi ǀ kadarkuli je eno stopino sturil prezej je v'Nebu pogledal del. ed. m ǀ je bil na pridishinzo ſtopil, ſvoje Poshlushavize posdravil, inu pogletal del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila, inu cilu de bi obeniga nepogledala +del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali del. mn. m prezei ſo osdravili
Število zadetkov: 121