Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna
Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna
Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna
Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?

Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?

Jezikovna
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Celotno geslo ePravopis
alma mater
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alme mater tudi alma mater alma mater samostalniška zveza ženskega spola
univerza, fakulteta
začetek, izhodišče
IZGOVOR: [álma máter], rodilnik [álme máter] tudi [álma máter]
Svetokriški
amalekitarski -a prid. Amalekov: Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek
Svetokriški
Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).
Celotno geslo ePravopis
Amazonas
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Amazonasa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [amazónas], rodilnik [amazónasa]
BESEDOTVORJE: Amazonašan, Amazonašanka, Amazonašanov, Amazonašankin, amazonaški
Celotno geslo Vezljivostni G
amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
SSKJ²
amnestíja -e ž (ȋ)
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike
SSKJ²
ámok -a m (ȃ)
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
Svetokriški
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]
    1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz amortizirati
SSKJ²
àmpak1 člen. (ȁpog.
1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten!
2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]
    1. za katerega ni potreben kisik
      1.1. pri katerem ni prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz a... + aerobni
Svetokriški
andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
Celotno geslo eSSKJ16
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
SSKJ²
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo; simptomi andropavze
Število zadetkov: 7366