dežêla -e ž, rod. mn. tudi deželá (é)
1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države; ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|
2. |podeželje|: živeti na ~i
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
dljè primer. prisl. (ȅ)
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1
Pravopis
dôbro1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|
Pravopis
domačíja -e ž (ȋ) hribovska ~; vznes. svobodna ~ domovina; star. živeti na ~i v domači hiši, na domu
Pravopis
doživéti -ím dov. dožívljen -a; doživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ razočaranje; ~ visoko starost; vznes. Doživela je |umrla|
Pravopis
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Pravopis
dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|
Pravopis
Pravopis
emigrácija -e ž, pojm. (á) ~ narašča izseljevanje, izseljenstvo; živeti v ~i; skup. delovanje ~e izseljencev
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
Pravopis
gnézdo -a s (ẹ́) lastovičje ~; psički (iz) istega ~a; poud. urediti si prijetno ~ |dom, stanovanje|; slabš.: živeti v malomeščanskem ~u |v majhnem, odročnem kraju|; roparsko ~ |skrivališče|
Pravopis
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
Pravopis
Pravopis
Pravopis
gròf grôfa m, člov., im. mn. grôfi tudi grôfje (ȍ ó) postati ~; poud. živeti kot ~ |bahaško, imenitno|
grofíca -e ž, člov. (í)
grôfinja -e ž, člov. (ó) redk. grofica
grofíčin -a -o (ȋ)
grofíca -e ž, člov. (í)
grôfinja -e ž, člov. (ó) redk. grofica
grofíčin -a -o (ȋ)
Pravopis
iluzíja -e ž, pojm. (ȋ) slepilo, samoprevara, utvara; ~ gibanja videz, vtis; poud.: delati si, imeti ~e o čem |napačne, neprave predstave|; živeti v ~ah |v domišljiji, zmoti|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 252
Dostopnost