Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
dobrȃva -e ž
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
dojīti -ím nedov.
Prekmurski
dokončávati -am nedov.
1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561
2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106
3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452;
dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540
dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561
2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106
3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452;
dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540
dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
Svetokriški
dotaistihmal prisl. do takrat: Bug dò taiſtih mal ga je zhakal h' pokuri (V, 230) ǀ do taiſtih mal, nejſò nezh proſſili (V, 106)
Prekmurski
dotíkati se -am se tudi -čem se nedov.
1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104
2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3
dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104
2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3
dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
Celotno geslo
eSSKJ16
dražiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Prekmurski
dühòven -vna -o prid.
1. duhoven: 1. Dühovni 'zitek toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 206; Ka je ta dühovna ſzmrt KŠ 1754, 74; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; dühovno nagibanye vu clovecsi ſzrczáj nadigáva KŠ 1754, 91; vzemite gori ino mecs Dühovni SM 1747, 27; takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; ſzlejpi vdühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; i rázumnoſzti dühovnoj KŠ 1771, 603; vu dühovnoj kmiczi Kricsimo KAJ 1848, 180; ſtákſzim dühovnim ſzrczom KŠ 1771, 438; mo'zki i zenſzke dühovni popeve KŠ 1754, 104; Od dühovni dárov KŠ 1771, 489
2. duševen: telovno i dühovno zvelicsanye KŠ 1771, A8b; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ſzo ta dühovna i nebeſzka KŠ 1754, 60
3. verski: szamo nikeliko dühovnih knig májo KOJ 1833, XV; zhválnimi i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1754, 28; i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1771, 584
4. duhovniški, cerkven: podlo'zni bojmo, liki dühovni králove KŠ 1754, 105; dühovne, orſzacske, Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; Dühovni Paſztér BRM 1823, IV
dühòvni -a -o sam. duhovni: Goszpon Dühovni pridejo KOJ 1845, 13; nego vu vcseni Dühá ſzvétoga k-Dühovnim Dühovna priglihávajoucsi KŠ 1771, 493; 'zelte pa ta dühovna KŠ 1771, 517
1. duhoven: 1. Dühovni 'zitek toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 206; Ka je ta dühovna ſzmrt KŠ 1754, 74; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; dühovno nagibanye vu clovecsi ſzrczáj nadigáva KŠ 1754, 91; vzemite gori ino mecs Dühovni SM 1747, 27; takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; ſzlejpi vdühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; i rázumnoſzti dühovnoj KŠ 1771, 603; vu dühovnoj kmiczi Kricsimo KAJ 1848, 180; ſtákſzim dühovnim ſzrczom KŠ 1771, 438; mo'zki i zenſzke dühovni popeve KŠ 1754, 104; Od dühovni dárov KŠ 1771, 489
2. duševen: telovno i dühovno zvelicsanye KŠ 1771, A8b; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ſzo ta dühovna i nebeſzka KŠ 1754, 60
3. verski: szamo nikeliko dühovnih knig májo KOJ 1833, XV; zhválnimi i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1754, 28; i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1771, 584
4. duhovniški, cerkven: podlo'zni bojmo, liki dühovni králove KŠ 1754, 105; dühovne, orſzacske, Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; Dühovni Paſztér BRM 1823, IV
dühòvni -a -o sam. duhovni: Goszpon Dühovni pridejo KOJ 1845, 13; nego vu vcseni Dühá ſzvétoga k-Dühovnim Dühovna priglihávajoucsi KŠ 1771, 493; 'zelte pa ta dühovna KŠ 1771, 517
Jezikovna
Dvojezična imena na Južnem Tirolskem
Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?
Terminološka
Eksoskelet
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Celotno geslo
eSSKJ16
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Botanika
Prekmurski
fórma -e ž
1. oblika: Krátki moudus ino forma moljenyá TF 1715, 25; ka bi ga napravo pouleg forme KŠ 1771, 362; ſze prepovidáva na formo gledoucs KŠ 1754, 61; Grdo formo má AI 1878, 7; eta podsztavo sze vtáksoj formi velikásom prêgposle, kak je AI 1875, kaz. br. 2
2. videz, zunanji izraz: Ki májo formo pobo'znoſzti KŠ 1771, 650; Kriſztus vu formi Bo'zoj bodoucſi KŠ 1754, 106
1. oblika: Krátki moudus ino forma moljenyá TF 1715, 25; ka bi ga napravo pouleg forme KŠ 1771, 362; ſze prepovidáva na formo gledoucs KŠ 1754, 61; Grdo formo má AI 1878, 7; eta podsztavo sze vtáksoj formi velikásom prêgposle, kak je AI 1875, kaz. br. 2
2. videz, zunanji izraz: Ki májo formo pobo'znoſzti KŠ 1771, 650; Kriſztus vu formi Bo'zoj bodoucſi KŠ 1754, 106
Prekmurski
Prekmurski
glìh tudi glí prid. neskl. enak: Kakda vkradnemo od oni, ſteri ſzo knám glih KŠ 1754, 49; Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimao glih biti z Bougom KŠ 1754, 106; Oh! ki ſzi ſztvojim Ocsom gli, Obládaj BKM 1789, 20; Ki je Kriſztusev iſcse tou, Naj vuvſzem k-Kriſztusi gli bou BKM 1789, 260
Prekmurski
glǘhi -a -o sam. gluhi: Glühi i nejmi ſze zvrácsi KŠ 1771, 122; I neſzli ſzo nyemi glühoga 'zmetnogucsécsega KŠ 1771, 124; glühi csüjejo KŠ 1771, 35; sze rada csüda godijo nad glühimi, szlejpimi KOJ (1914), 106
Prekmurski
gòbavec -vca m gobavec: I ide knyemi eden gobavecz KŠ 1771, 106; ovo eden gobavecz pridoucsi, molo ga je KŠ 1771, 24; Od gobavcza KŠ 1771, 24; vhi'zi Simona gobavcza KŠ 1771, 87; gobavczi ſze ocsiſcsávajo KŠ 1771, 35; I vnougi gobavczi ſzo bili za Elizeuſa proroka KŠ 1771, 177
Prekmurski
gòri nadigávati ~ -am nedov.
1. spodbujati, izzivati: Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati BKM 1789, 448; Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati SŠ 1796, 106
2. hujskati: Oni ſzo ſze pokrejpili govorécsi: kaj gori nadigáva lüſztvo KŠ 1771, 250
1. spodbujati, izzivati: Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati BKM 1789, 448; Nej trbej zpianſztvom Bogá na ſzrditoſzt gori nadigávati SŠ 1796, 106
2. hujskati: Oni ſzo ſze pokrejpili govorécsi: kaj gori nadigáva lüſztvo KŠ 1771, 250
Prekmurski
gospodár -a m gospodar: Kagda na tou Hiſni Goſzpodár more navcsiti TF 1715, 20; kákſi ſzo goſzpodár KŠ 1754, 31; ſzlugi toga goſzpodára KŠ 1771, 44; bio je eden Goſzpodár cslovik KŠ 1771, 70; etoga poſtenoga Goſzpodára hi'si SIZ 1807, 5; kak ocsi szlugov na rôko goszpodára szvojega TA 1848, 106; priſzpodoben kcsloveki goſzpodári KŠ 1771, 46; Hi'zni goszpodárov KAJ 1848, VIII; Hi'zni Goſzpodárov Sztáva BRM 1823, VIII; Goszpodárov i Goszpodaricz KŠ 1754, 221; ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; ſzvoje Goſzpodé i Goſzpodárov KŠ 1754, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; prináſala goſzpodárom ſzvojim KŠ 1771, 392; naj znikim ne vkanyüjo ſzvoje Goſzpodáre KŠ 1754, 49
Celotno geslo
Etimološki
gráden -dna m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 407
Dostopnost