Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
prilesti dov., F8, adrepere, perléſti, perplasiti, doléſti, doplaṡiti; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; arrepo, adrepo, -re, perléſti; correpere, leiſti, perleſti, plaṡiti, perplaṡiti; obrepere, perleiſti, ali notar perléſti, podleiſti; perrepere, perreptare, perleiſti, ali preleiſti; proserpere, naprei perleiſti
Prekmurski
priležéči -a -e prid. bližnji, blizu ležeč: Sze zná, da szo be'sécsi poganje pá vsze okoline prile'sécse, k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80
Vorenc
prisajen del., F3, adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; aſsitus, perſajen
Vorenc
priteči dov., F13, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; accurrere citò, perlomaſtiti, hitru pertezhi; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; corrivatus, -a, -um, kar je v'eno vodó v'kupai perteklu; influere, notar tezhi, notar pertezhi; intercursare, v'meis priti, v'meis pertezhi; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali pertezhi, ſrezhati; recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti, pertezhi; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; prim. pritekoč 
Pleteršnik
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
Vorenc
raven prisl., F27, I. adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; instar, raven, takú, glih kakòr; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; secus, drugazhi, polik, raven; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; tantundem, tolikain, raven toliku; II. coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; condiscens, condiscipulus, raven ſhular; congener, raven ẛed; connurus, raven ẛhena; epitheton, raven imè; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi; subactus, -tus, podgnetenîe, ſpud perneſſenîe, ravenvadenîe, raven muja
Vorenc
sem prisl., F82, adesdum, ſem poidi, ſem ali leſſim pridi, ſtui tukai; advectere, ſem ali tiá pelati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; circuncursare, ſem ter tam tékati; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; huc illuc, ſem ter tám; fluxus, et refluxus maris, tèk tega morjá tiá inu ſem; ultrò citroque, ſem ter tiá; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
Celotno geslo Pohlin
tik2 [tȋk] prislov

tako, da je popolnoma, dokončno uničeno

PRIMERJAJ: dotikoma, stikoma

Vorenc
tik prisl., F3, adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; attiguus, -a, -um, v'kupai derṡhèzhe, po verſti, tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu; contignus, -a, -um, tik, pertiſnen
Pleteršnik
vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).
Svetokriški
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime Veliki Varadin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje
Celotno geslo Pohlin
zalesti [zalẹ́sti zalẹ̑zem] dovršni glagol

zalesti, tj. priti skrivoma, z določenim namenom blizu koga

PRIMERJAJ: zalezati

Celotno geslo Pohlin
zalezati [zalẹ́zati zalẹ́zam] nedovršni glagol

zalezovati, tj. prihajati skrivoma, z določenim namenom blizu koga

PRIMERJAJ: zalesti

Pleteršnik
zapȃdka, f. 1) der Vogelschlag, (damit Vögel zu fangen), Cig., Jan., M.; — 2) der Fallhaken in einem Schloss, Dol.; — 3) žena je na zapadki (= blizu poroda), Dol.
Svetokriški
zjutru prisl. zjutraj: s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).
Število zadetkov: 75