Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
mehúrček SSKJ² samostalnik moškega spola
    1. manjši krog, skupina ljudi, ki ima omejene zunanje družbene stike, zlasti za preprečevanje širjenja okužbe 
    2. ekspresivno krog, skupina enako mislečih ljudi, oblikovan navadno znotraj iste zaposlitve, izobrazbe, prepričanja 
SSKJ²
Miklávž -a m (ȃ)
v krščanskem okolju svetnik, upodobljen navadno v škofovski opravi, ki po tradiciji na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: to mu je Miklavž prinesel; otroci Miklavžu pišejo pisma
// kdor preoblečen v tega svetnika dan pred 6. decembrom obdaruje otroke: obisk, prihod Miklavža; sprevod z Miklavžem in parkeljni / Miklavži so obdarovali otroke po različnih krajih / darilo za miklavža ki ga kdo dobi ob prazniku svetega Miklavža; dan pred miklavžem pred 6. decembrom; pobeljeni miklavž, božič in silvestrovo
Celotno geslo Frazemi
múmija Frazemi s sestavino múmija:
kot múmija, ležáti kot múmija, molčáti kot múmija, negíben kot múmija, povít kot múmija, státi kot múmija, súh kot múmija, sušíti se kot múmija, zavít kot múmija
Celotno geslo Frazemi
nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
Celotno geslo Pregovori
noč je sestavina izrazov
Noč ima svojo moč, Noč je še mlada, Zelen božič, bela velika noč
V VARIANTI IZRAZOV: Jutro je pametnejše od večera, Ne hvali dneva pred večerom, Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
Pleteršnik
novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
Celotno geslo eSSKJ
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
Celotno geslo eSSKJ
ôven ôvna samostalnik moškega spola [ôvən ôu̯na]
    1. odrasel samec ovce
    2. znamenje horoskopa med ribama in bikom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov v starem in srednjem veku
STALNE ZVEZE: hidravlični oven
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
Celotno geslo Frazemi
pijáča Frazemi s sestavino pijáča:
žábja pijáča
Jezikovna
Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

SSKJ²
pokadíti -ím dov., pokádil (ȋ í)
1. kaditi do konca: pokaditi pipo / potrpi, da pokadim; ko pokadim, bom prišel / pokaditi cigareto do konca
// s kajenjem porabiti: vsak dan pokadi dvajset cigaret
2. povzročiti, da se naredi, razširi dim: v vinogradu so pokadili / v krščanskem okolju: za božič so pokadili po vseh sobah; pokadili so in pokropili
3. ekspr., z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: pokadil ji je z lepimi besedami; zelo mu je znal pokaditi
● ekspr. mu bom že pokadil, da bo pomnil kaznoval ga bom; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se; ekspr. nepričakovano je pokadil za njim ustrelil; ekspr. pokadili bomo za teboj zelo bomo zadovoljni, ko boš odšel; ekspr. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim zelo hitro
♦ etn. pokaditi bolnega otroka s pasjo dlako po ljudskem verovanju obdati ga z dimom pasje dlake za ozdravitev
    pokadíti se 
    pojaviti se, razširiti se v zraku: čakal je, kdaj se bo pokadil dim; iz kučme se je pokadil prah; brezoseb.: iz dimnika, peči se je pokadilo; ekspr. kar pokadilo se je s tal
    ●     ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet
    // narediti, oddati:
    a) dim: drva so se pokadila, nato pa zagorela
    b) hlape: kislina se je pokadila
    pokajèn -êna -o:
    pokajena cigareta; veliko pokajenega tobaka
SSKJ²
pokropíti -ím dov., pokrópil (ī í)
v krščanskem okolju razpršiti kapljice blagoslovljene vode po mrliču: pokropiti z oljčno vejico
// tako izkazati spoštovanje mrliču: prišli so ga pokropit / pokropiti mrliča
// s prošnjo za božjo naklonjenost razpršiti kapljice blagoslovljene vode sploh: za božič so pokadili in pokropili; pokropiti se in pokrižati
Celotno geslo Sinonimni
pokropíti -ím dov.
v krščanskem okolju s prošnjo za božjo naklonjenost razpršiti kapljice blagoslovljene vode
SINONIMI:
SSKJ²
poškropíti -ím dov., poškrópil (ī í)
1. s škropljenjem zmočiti, ovlažiti: poškropiti jagode; poškropiti se z vodo; pri umivanju si je poškropil hlače / ekspr. avtomobil ga je poškropil
// razpršiti kapljice tekoče snovi po površini česa: testo poškropiti z maslom
2. razpršiti tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: poškropiti sadno drevje / poškropiti vinograd
● ekspr. poškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice; ponoči je malo poškropilo, zato ne bo prahu deževalo; nar. za božič so pokadili in poškropili pokropili
    poškropljèn -êna -o:
    poškropljen z blatom; s krvjo poškropljena obleka; poškropljeno drevje
Celotno geslo Frazemi
práse Frazemi s sestavino práse:
bíti trínajsto práse, kot trínajsto práse, trínajsto práse
SSKJ²
práznik1 -a m (á)
1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; za praznike je prišel domov; ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike
// rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik
// ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik
● najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha
2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi; ob praznikih je hodil na morje
SSKJ²
praznováti -újem nedov. (á ȗ)
proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan državnosti; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri
// nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu
● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagali
♦ rel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del
    praznován -a -o:
    slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti
Celotno geslo Vezljivostni G
praznováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujeta desetletnico poroke.
2.
iz religije kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujejo božič.
Celotno geslo Sprotni
rábljenec samostalnik moškega spola
    pogovorno rabljena stvar, predmet, zlasti za prodajo iz druge roke 
ETIMOLOGIJA: rabljen
Jezikovna
Sklanjanje priimka »Noč«

Sklanjanje priimka Noč pri moških.

Število zadetkov: 91