Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
menjávanje -a s (ȃ) glagolnik od menjavati:
  1. a) menjavanje koruze za sol
  2. b) menjavanje posteljnine enkrat na teden
  3. c) menjavanje igralcev, partnerjev; med menjavanjem straž je ušel
  4. č) menjavanje bivališča / menjavanje zaposlitve
  5. d) menjavanje učnih načrtov; menjavanje temperature
  6. e) menjavanje tople in mrzle dobe
SSKJ
méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ) 
  1. 1. glagolnik od mešati:
    1. a) jed je med mešanjem zalivala z vodo
    2. b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov
    3. c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov
    4. č) mešanje formul, pojmov
    5. d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras
  2. 2. redko mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev
SNB
metadón -a m (ọ̑)
sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E ← agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'
SSKJ
míseln -a -o [səl] prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:
    1. a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem
    2. b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema
    3. c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od tolstojanstva do marksizma / ekspr. on je pravi miselni velikan
    4. č) miselna slika je vse bolj bledela
    5. d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli
    6. e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba
  2. 2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko
  3. 3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek
    ♦     lingv. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev
    míselno prisl.: miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek
SSKJ
mól1 -a m (ọ̑) 
  1. 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 2. in 3. ter 5. in 6. stopnjo: iz mola preiti v dur / skladba v d-molu / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih
  2. 2. knjiž. mračno, žalostno razpoloženje: temni mol njegove notranjosti je prepleten z zanosnim durom življenjske volje; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu
SSKJ
na... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz
    2. b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
    3. c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
    4. č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
    5. d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno
SSKJ
napénjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od napenjati:
  1. a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir
  2. b) napenjanje lic
  3. c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju
  4. č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja
  5. d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno
SSKJ
nosílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) navadno z rodilnikom  
  1. 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem
    // nosilec štafetne palice
  2. 2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že v srednji šoli se je seznanil z nosilci naprednih idej / nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci; publ. nosilci boja za socializem borci
    // publ. kdor z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: boriti se proti nosilcem birokratskih odnosov; delavski razred kot nosilec socialistične družbene ureditve
  3. 3. publ. kar kaj ustvarja, opredeljuje: v njegovih skladbah je melodija glavni nosilec izraza; glas — nosilec pomenskega razlikovanja
  4. 4. knjiž. kdor dela, da je kdo deležen česa: taki ljudje so nosilci nesreče / ti oblaki so nosilci snega prinašajo sneg
  5. 5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti: določiti nosilca načrta, raziskovalne naloge / nosilec javne funkcije / odlična igra nosilca glavne vloge glavnega igralca
  6. 6. publ. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema: nosilec proračunskih sredstev / nosilec vseh dohodkov in izdatkov je podjetje
  7. 7. kdor ima kaj priznano, dano: nosilec najemninske, stanovanjske pravice / nosilec socialnega zavarovanja / nosilec oblasti, suverenosti je ljudstvo / nosilec reda zaslug za narod z zlato zvezdo
  8. 8. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: mleko je nosilec vitamina D / geni so nosilci dednih lastnosti
  9. 9. publ. kdor ima kaj na sebi, v sebi in more povzročati, da to dobi (še) kdo drug: tudi ptiči so nosilci različnih bolezni / nosilec bacilov bacilonosec
  10. 10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore: okrepiti, podreti nosilec; stavbe tega arhitekta stoje navadno na stebrih, nosilcih; jekleni, leseni, železobetonski nosilec; prečni, vzdolžni nosilec
  11. 11. publ. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja: nosilec nuklearnega orožja / podvodni in nadvodni nosilci raket
    ♦     elektr. nosilec daljši predmet za nošenje, držanje izolatorja; nosilec podatkov papir, magnetofonski trak, material, na katerega se zapisujejo, na katerem se ohranjajo določeni podatki v (elektronskem) računalniku; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; fot. nosilec emulzije podlaga, na katero je nanesena emulzija; gled. nosilec kulis priprava, na katero se pritrdijo, obesijo kulise lutkovnega odra; grad. ločni nosilec v obliki loka; mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; palični nosilec sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; lingv. v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; v češčini je nosilec naglasa prvi zlog; polit. nosilec kandidatne liste v nekaterih državah kdor ima pred vsemi drugimi kandidati volilne liste prednost, da postane poslanec določene stranke; strojn. nosilec navadno mirujoč, podolgovat element stroja, naprave, na katerega delujejo sile, zlasti pravokotno; šport. nosilec oranžnega, rumenega pasu
SSKJ
o... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti
    2. b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti
    3. c) izgube, odstranitve česa: oklatiti, oskubsti
    4. č) nepopolnosti dejanja: odrgniti, ogoreti
    5. d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): obriti, očistiti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obarvanost, odrgnina, osip
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) enote iz več delov, elementov: ocevje, ožilje
    2. b) zunanjega dela česa: ohišje, okrovje
SSKJ
ob... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
    2. b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
    3. c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
    4. č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
    5. d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
    6. e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
    7. f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
    8. g) same dovršnosti: občutiti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica
SSKJ
obdeláva -e ž (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od obdelati ali obdelovati:
    1. a) obdelava zemlje s kmetijskimi stroji
    2. b) površinska obdelava; obdelava kamna, kovin, posekanega lesa / publ. slikarska obdelava ozadja oblikovanje
    3. c) strojna obdelava podatkov
    4. č) dramska obdelava motiva; monografska obdelava delavskega gibanja
    5. d) podrobnejša obdelava nekaterih vprašanj
    6. e) obdelava lesa
      ♦       film. obdelava filma tehnično delo s filmom po končanem snemanju; lit. obdelava literarnega dela raziskava po določenih kriterijih; teh. mehanska obdelava s katero se materialu spreminja oblika; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti
  2. 2. s prilastkom način, kako je kaj obdelano: nenavadna obdelava motiva / zemlja zaradi ustrezne obdelave dobro rodi obdelanosti
SSKJ
oblásten2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oblast:
  1. a) tudi znanost postaja oblastna moč / oblastne težnje
  2. b) opravljati oblastne funkcije / oblastni značaj odbora
  3. c) oblastni organi
  4. č) oblastni akt; oblastna odločba
  5. d) oblastno središče
    oblástno prisl.: oblastno zapleniti; oblastno dovoljeno delovanje
SSKJ
oblikovánje -a s (ȃ) glagolnik od oblikovati:
  1. a) oblikovanje gline, pločevine; priprava za oblikovanje / oblikovanje lončenih posod
  2. b) oblikovanje obutve; oblikovanje prostora / grafično, modno oblikovanje; industrijsko oblikovanje / šola za oblikovanje
  3. c) oblikovanje javnega mnenja / oblikovanje cen
  4. č) oblikovanje glasov; še ni sposoben oblikovanja pojmov / oblikovanje prislovov iz pridevnikov / pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka
  5. d) oblikovanje humanistične osebnosti / vzgojno oblikovanje
SSKJ
od... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti
    2. b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se
    3. c) odstranitve, ločitve od česa, od celote: odbrusiti, odrezati
    4. č) konca dejanja: odigrati, odpeti
    5. d) razveljavitve stanja, kot ga izraža predpona za...: odlepiti, odpečatiti
    6. e) medsebojnega odnosa, medsebojne povezanosti: odgovoriti, odpisati
    7. f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): odcediti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: odbitek, odcepek
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: odkod, odseben, odstotek
SSKJ
odgóvor -a m (ọ̑) 
  1. 1. glagolnik od odgovoriti:
    1. a) izmikati se, izogibati se odgovoru; čakati na odgovor; prositi za odgovor; obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni dobil odgovora mu ni odgovoril, povedal; ekspr. na to vprašanje nimam odgovora nanj nočem odgovoriti
    2. b) odgovor na to vprašanje mu je bil lahek; odgovor znanstvenikov o tem pojavu / o vzrokih tega pojava še ne morejo dati odgovora ne morejo jih še pojasniti, ugotoviti; na vprašanje kljub odgovorom pravzaprav nisem dobil odgovora mi niso pojasnili, kar sem želel; na to ne vem odgovora tega ne znam pojasniti; dati odgovor na vprašanja delegatov pojasniti jim, kar so želeli; vprašanje je ostalo brez odgovora nepojasnjeno
    3. c) odlašati z odgovorom na pismo / stisniti roko v odgovor
    4. č) ta kritika zahteva javen odgovor; pričakujejo avtorjev odgovor na napade
    5. d) čakati na sovražnikov odgovor / v odgovor na njihovo akcijo so požgali vas
    6. e) odgovor organizma na dražljaj / odgovor umetnika na razmere v deželi
  2. 2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: odgovor ga ni zadovoljil; prebrati odgovor; jasen, kratek, odklonilen odgovor; preveriti pravilnost odgovora / prišepetati odgovor / moj odgovor je jasen in kratek: da
    // pojasnilo, razlaga: na to vprašanje še ni odgovora; verjeti odgovoru; iskati, najti odgovor, kdo prenaša bolezen
  3. 3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko: objaviti odgovor v časopisu; odgovor jugoslovanske vlade na avstrijsko noto
    // kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: aretacije so bile odgovor na njihove akcije / to so storili v odgovor na kršitev zračnega prostora
  4. 4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala: slišati odgovor na klice
  5. 5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo: zahtevati odgovor za jemanje podkupnine / klicati na odgovor zaradi zamud / za to mi boš še dajal odgovor
    ●     evfem. kmalu boš dajal odgovor pred Bogom v krščanskem okolju umrl; v zvezi z vašo prošnjo vam še ne moremo dati odgovora se še nismo odločili; odgovora na vlogo še ni prejel obvestila o odločitvi glede vloge; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; nikoli ni ostal dolžen odgovora znal je spretno odgovarjati; znal je vsako stvar pojasniti; zmeraj je odpisal; pismo je ostalo brez odgovora nanj naslovnik ni odpisal; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal
    ♦     mat. odgovor z besedami izražena rešitev uporabne naloge; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; brzojavka s plačanim odgovorom; šah. odgovor poteza, vrsta potez, ki jih napravi igralec na potezo drugega
SSKJ
osmégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dotakniti se, oplaziti: Vihar je bil skoraj mimo, kakor da je le osmegnil ta gozd (D. Debič)
SNB
osteoporózni -a -o prid. (ọ̑) med.
ki je v zvezi z osteoporozo; osteoporotični: osteoporozni zlom; Vitamin D je pomemben dejavnik ne le tvorbe zdravih kosti, temveč tudi zdravljenja osteoporoznih kosti E (↑)osteoporóza
SNB
píd -a m (ȋ)
posredniška družba med posameznimi imetniki lastniških certifikatov in podjetji z namenom zbiranja certifikatov in odkupa delnic; pooblaščena investicijska družba: delnice pidov; preoblikovanje pida; upravljanje pidov; K povišanju vrednosti pidov so lani pomagala tudi vse močnejša pričakovanja, da bo vlada zagotovila premoženje za zapolnitev privatizacijske luknje E prvotno kratica za p(ooblaščena) i(nvesticijska) d(ružba)
SSKJ
po... ali pò... predpona (ȍ) 
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
    2. b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
    3. c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
    4. č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
    5. d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
    6. e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
    7. f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
    8. g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
SSKJ
postavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od postaviti:
  1. a) postavitev drogov, mlajev / postavitev pohištva; postavitev spomenika je nadzoroval kipar sam / postavitev učencev v vrsto je trajala dolgo časa / postavitev straže
  2. b) postavitev nove šole je bila za občane velik praznik
  3. c) postavitev za direktorja mu nalaga nove dolžnosti / postavitev predlogov, vprašanj
  4. č) nova postavitev Hamleta mu zelo ugaja / gledališka postavitev
  5. d) postavitev izpitnih rokov / postavitev razstave jim je vzela veliko časa
Število zadetkov: 134