Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
račúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ)
    račúnsko sodíšče -ega -a s (ȗ, í)
    sodišče, ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo: poročilo računskega sodišča; zakon o računskem sodišču; Računsko sodišče je ob reviziji presodilo, da tudi obresti od posojil padejo pod omenjeno vsoto, stališče obrambnega ministrstva pa je, da bremenijo redni proračun
SNB
replikánt -a m, člov. (ā á)
1. člov. kdor replicira, da repliko: Vsak replikant naj točno pove, na katero vsebino oziroma razpravo katerega kolega pred sabo je repliciral
2. kopija: Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni sprejeti vso razsežnost poskusov z živalmi – 20, 30, 40 živali bi moralo proizvesti in darovati jajčeca, da bi lahko napravili replikanta svojega ljubljenčka E v prvem pomenu (↑)replíka, v drugem ← agl. replicant iz (↑)replíka
SNB
resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo
2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma? E ← agl. reset iz (↑)re… + set 'postaviti, namestiti'
SNB
sesúvanje -a s (ú) pog.
1. onemogočanje, preprečevanje delovanja: Bolje bi bilo, da se ukvarja s promocijo lastnih projektov, kot da energijo vlaga v sesuvanje tistega, kar šele pripravljajo njegovi kolegi
2. prenehanje delovanja: Zamiki pri prenosu, zasedene zveze na strani ponudnikov storitev in sesuvanje spletnih iskalnikov razkrivajo celotno zgodbo o nepopolnosti sodobne informacijske tehnologije
3. jemanje pomena, veljave, vrednosti: Če se danes kdo junači s sesuvanjem partijskega režima, mu je treba prišepniti, da je že davno mrtev E ↑sesúvati
SNB
síviSSKJ -a -o prid. (í)
    síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
    možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
    síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
    gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
    síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
    mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
    sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
    starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
    sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
    nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
SNB
slániSSKJ -a -o prid. (á)
    slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
    pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
SNB
sledljívost -i ž (í)
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
SNB
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
    1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
    2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
    3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
    slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
    denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
SNB
solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
SNB
splétni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splèt
    splétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
    mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
    splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
    umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
    splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
    spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
SNB
tehnikálija -e ž (á)
1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav
2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu
3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
SNB
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
    tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
    središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
    tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
    1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
    2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
    tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
    1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
    2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
SNB
terminátor1 -ja m (ȃ)
1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev
2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminator
    terminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
    tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
SNB
totálka prisl. (ȃ) pog.
izraža odsotnost kakršne koli omejitve; popolnomaSSKJ: Rekel je, da je totalka zasvojen in da nima druge izbire, kot da gre na metadon E ← hrv. totálka, univerbizirano iz tȍtālna štȅta 'totalna škoda'
SNB
trávaSSKJ -e ž (á) pog.
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava
SNB
videást -a m, člov. (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s snemanjem in urejanjem videoposnetkov: Videasti filmarjem očitajo, da se pri njih vse vrti okrog denarja, da so preveč komercialni, filmarji pa videastom, da so preveč hermetični in leni, ker se jim ne ljubi ukvarjati z zgodbo E ← agl. videast, frc. vidéaste iz (↑)víde(o...) + (↑)(cine)ást
SNB
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
SNB
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
SNB
zasvájati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti
SNB
zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev
Število zadetkov: 1137