Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nèslíšen -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav., ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede
    nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši
SSKJ
neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr.  
  1. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki
    // to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
  2. 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
    ●     star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost
    neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval
SSKJ
níčast -a -o prid. (ī) ekspr.  
  1. 1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta
  2. 2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto
  3. 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor
    ●     ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni
SSKJ
níštrc -a m (ȋ) knjiž. nič: to jim je čisti ništrc; prepirata se za prazen ništrc
// ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek
SSKJ
obrážček -čka m (ȃ) ekspr. obrazek: droben dekliški obražček / radovedni obražček
SSKJ
ogórek -rka m (ọ̑) majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah; seči po ogorek v ogenj; z ogorkom prižgati dračje
// ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek
SSKJ
ošíliti -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik
    ošíliti se ekspr.  postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
    ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
    ●     ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
SSKJ
otročè -éta s (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
  2. 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
SSKJ
ožíg -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo
  2. 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin
  3. 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih
  4. 4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi
SSKJ
pepíta -a m, tudi neskl. (ȋ) droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo
// blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec
SSKJ
pepítast -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka
SSKJ
peréšček -čka m (ẹ̑) pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo
// ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček
SSKJ
peščén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
    // peščeni filter filter, napolnjen s peskom
  2. 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
    ♦     agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
    peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
SSKJ
píšče -ta stil. piščè -éta s (ī; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca
● ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo
// mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice
// ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu
SSKJ
píška -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška
● nar. klicati piške kokoši
// ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
SSKJ
píškav -a -o prid. (í) 
  1. 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
  2. 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
    // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
  3. 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
  4. 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
    // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
    ●     ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
SSKJ
plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin:
  1. a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
  2. b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
    ♦     elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
SSKJ
povôden -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali
♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
SSKJ
prášek -ška m (ȃ) 
  1. 1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu
    ♦     gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek
  2. 2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov
    // zdravilni prašek
  3. 3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše
    ●     ekspr. niti praška moke nimam več prav nič
SSKJ
predrôben tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 
  1. 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi
  2. 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice
Število zadetkov: 116