Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
hierárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti
 
rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi
    hierárhično prisl.:
    hierarhično urejena družba
SSKJ²
hierarhizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo
    hierarhizíran -a -o:
    hierarhizirana družba
SSKJ²
hlepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič)
    hlepèč -éča -e:
    po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo
SSKJ²
hrúpen -pna -o prid., hrúpnejši (ū)
1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje
// ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci
2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba
    hrúpno prisl.:
    hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno
SSKJ²
humanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo
    humanizíran -a -o:
    humanizirana človeška družba
SSKJ²
imanénten -tna -o prid. (ẹ̑knjiž.
1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države
// z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi
2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika
♦ 
filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
SSKJ²
izbóljšati -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑)
1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala
2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati stroj izpopolniti
// povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / delo je izboljšalo otrokov značaj
3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale
♦ 
šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord
    izbóljšan in zbóljšan -a -o:
    izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja
SSKJ²
izkoríščanec -nca m (í)
kdor je izkoriščan: revni izkoriščanci / družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev
SSKJ²
izkoriščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska
SSKJ²
izkoriščeválski -a -o [iskoriščevau̯skiprid. (ȃ)
nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje; izkoriščevalsko delo / izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba, politika / izkoriščevalski delodajalci, kapitalisti; izkoriščevalski razred, sloj / izkoriščevalski odnosi
SSKJ²
izóbčiti -im dov. (ọ̄)
rel. izključiti iz Cerkve: cerkveno sodišče ga je izobčilo / izobčiti iz Cerkve
// ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila
    izóbčen -a -o:
    biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe
SSKJ²
jámstvo -a s (ȃ)
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● 
publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ 
pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
SSKJ²
kdó kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄)
1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred – kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
● 
dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
SSKJ²
klasifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem
 
navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso
SSKJ²
klínec -nca m (ȋ)
1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček
// nar. zobotrebec: doma delajo klince
2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
SSKJ²
komunístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na komuniste ali komunizem: države nekdanjega komunističnega bloka; komunistična kontinuiteta; komunistična preteklost vzhodnih držav; komunistična revolucija; mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistični režim, sistem; komunistična družba, država; komunistična mladina; komunistične organizacije / komunistični voditelji; komunistična elita, oblast; sestanek predstavnikov komunističnih partij, strank / komunistični simboli; komunistična ideja, ideologija, propaganda; komunistična literatura / komunistični totalitarizem; komunistični zločini; komunistična diktatura; komunistično nasilje / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije
♦ 
zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
SSKJ²
koncesionár -ja m (á)
kdor dobi, ima koncesijo: izbrati koncesionarja; zdravnik, zobozdravnik koncesionar; obveznosti koncesionarjev; koncendent in koncesionar / koncesionar za izvajanje, opravljanje dimnikarskih storitev; družba, podjetje, zavod kot koncesionar
SSKJ²
krókati -am nedov. (ọ̑)
pog. udeleževati se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: krokal je s prijatelji / vso noč je krokal / ekspr. nocoj se mu ni ljubilo krokati
    krokajóč -a -e:
    krokajoča študentska družba
SSKJ²
kúrec -rca m (ȗvulg.
1. moški spolni ud: pokazati kurec
2. ničvreden, slab moški: ta kurec je vsega zmožen / kot psovka ta prekleti kurec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: kurec, pa taka družba / kurec te gleda
b) močno zanikanje: to me pa (en) kurec briga
SSKJ²
lazaríst -a m (ȋ)
član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom: bogoslovec, duhovnik lazarist; samostan lazaristov / misijonska družba, red lazaristov
Število zadetkov: 334