Zadetki iskanja
- 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države
// z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi - 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika
♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
- 1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje
- 2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja
- 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
- industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácija
- informacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
- informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
- informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
- informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij
2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
- 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala
- 2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati pisalni stroj izpopolniti
// povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / kolektivno delo je izboljšalo otrokov značaj - 3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale
♦ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord
- izbóljšan in zbóljšan -a -o: izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja
- 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
// določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo - 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
// odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati
- izbrán -a -o
- 1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja - 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani
- 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč; z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo
- 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna; izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje
// delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa - 3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije; družba ga kot hudodelca izločuje
- izločujóč -a -e: drevo, izločujoče smolo
// ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila
- izóbčen -a -o: biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe
● star. žena se mu je izpridila s sosedom imela spolne odnose z njim
- izpríditi se tudi spríditi se nar. povzročiti, da kaj nima več kakovosti v zadostni meri; pokvariti se: meso se na toplem izpridi / ta jed se hitro izpridi postane neužitna
- izpríjen in izpríden tudi spríjen in spríden -a -o: izprijen človek; izprijena hrana
- 1. bivanje v tujini, navadno stalno: vzroki izseljenstva / živeti v izseljenstvu
- 2. izseljenci: družba je pokazala veliko razumevanje za potrebe izseljenstva
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 17
- Naslednja »