Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á)
pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
SSKJ²
brezsénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez sence: brezsenčno dvorišče / brezsenčne oljke
SSKJ²
dómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
SSKJ²
izmúzati se -am se dov. (ū)
star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče
SSKJ²
izmúzniti se -em se tudi zmúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok
2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina
3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se kontrolni nalogi pri matematiki / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoriti
● ekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
SSKJ²
izpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče
SSKJ²
járčica -e ž (ā)
ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica
SSKJ²
kasárnski -a -o (ȃ)
pridevnik od kasarna: kasarnsko dvorišče
SSKJ²
klávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni
SSKJ²
kolonáda -e ž (ȃ)
arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami
SSKJ²
komunikatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv: moderna umetnost je premalo komunikativna; slikar hoče ostati čim bolj komunikativen / film je dobro komunikativno sredstvo
// nav. ekspr. ki se zna prilagoditi, vključiti v družbo: ta človek je izredno komunikativen
2. komunikacijski: komunikativno tovarniško dvorišče / brezhibno delujoč komunikativni sistem / komunikativna funkcija jezika
    komunikatívno prisl.:
    te vasi so komunikativno dobro povezane z mestom
SSKJ²
konjárna -e ž (ȃ)
star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno
SSKJ²
krížen -žna -o prid. (ȋ)
ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi
// ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja
♦ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; pravn. križno zasliševanje; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj
    krížno prisl.:
    križno razporejeni hodniki
SSKJ²
kvadrátičen -čna -o prid. (á)
kvadraten: kvadratično dvorišče; kvadratična okenca / kvadratičen prerez stavbnega lesa
SSKJ²
magistráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki
SSKJ²
mrakôten -tna -o prid. (ó)
1. v katerem je vidljivost nekoliko zmanjšana: mrakoten hodnik, prostor; mrakotna soba; mrakotno dvorišče, ozadje / mrakoten dan; noč je mrakotna
// ki je temnejših barv ali v senci: mrakotne stene
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mrakotna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: on je mrakoten čudak; zakaj si tako mrakoten
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: imeti mrakoten obraz; mrakotne gube na čelu / mrakoten smehljaj, značaj; mrakotne misli; mrakotna otožnost
3. ekspr. zelo negativen: mrakotna afera
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračen: mrakotne razmere
    mrakôtno prisl.:
    biti mrakotno razpoložen / v povedni rabi v gozdu je bilo mrakotno
SSKJ²
napeljáti -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
// načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev
    napelján -a -o:
    skozi zid napeljan kabel
    ●     ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev
SSKJ²
nètlakován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče
SSKJ²
objémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
1. (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva: mati ga je objemala in poljubljala; dolgo jo je objemal; objemal ga je kot brata; vsi so se objemali / objemal jo je okrog pasu, vratu; pren., ekspr. iztegovala je roke predse in objemala temo
// imeti roke položene okrog česa: stal je vzravnano in objemal steber; ves čas si je objemala kolena
2. ekspr. biti, nahajati se okrog česa; obdajati: kozolci in skedenj objemajo dvorišče; čudovit vrt objema stavbo / gosta megla nas je objemala / večerna zarja objema hribovje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: objemal ga je čuden občutek; sen, spanec jih objema / mehki spomini jo objemajo / prijetna toplota ji objema telo
● ekspr. ogenj objema celo poslopje celo poslopje gori; ekspr. vztrajno je objemal kozarec držal; pil; ekspr. z očmi je objemal vso dolino gledal, ogledoval
    objemajóč -a -e:
    objemajoč se okrog ramen, so stali v krogu; objemajoče roke
SSKJ²
odkrevsáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, težko oditi: odkrevsal je na dvorišče
// slabš. oditi: urno je odkrevsala v hišo
Število zadetkov: 122