Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pridrvíti -ím dov., pridŕvil (ī í) 
  1. 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev
  2. 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla
SSKJ
priklopíti in priklópiti -im dov. (ī ọ̄) 
  1. 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona
  2. 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti
    // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod
    // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok
  3. 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala
    priklopíti se in priklópiti se zastar.  priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
    priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena
SSKJ
pristája -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje
SSKJ
pristójati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi
  2. 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev
SSKJ
pristréšje -a s (ẹ̑) redko  
  1. 1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem
  2. 2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju
SSKJ
razdelíti -ím dov., razdélil (ī í) 
  1. 1. iz celote narediti dele
    1. a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
    2. b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
      // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
  2. 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
  3. 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
    ●     učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog
    razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče
    ♦     bot. dlanasto razdeljeni list
SSKJ
rogátec -tca m (ȃ) 
  1. 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev
  2. 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec
SSKJ
sámonapajálnik -a m (ȃ-ȃ) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki
SSKJ
senó -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
SSKJ
símentalka -e ž (ȋ) vet. krava simentalske pasme: hlev za simentalke
SSKJ
skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [kəd] m (ə̏ ȁ; ə̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju
SSKJ
skídati -am dov. (í ȋ) odstraniti
  1. a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika
  2. b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga
    skídan -a -o: gnoj je skidan; skidana pot
SSKJ
spodkídati -am dov. (í ȋ) star. skidati: spodkidati živini / spodkidati hlev počistiti, očistiti ga
SSKJ
spúščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol
    // delati, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: ženske so druga za drugo spuščale otroke na tla; žerjav spušča zaboje na ladjo
    // delati, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spuščala bombe; spuščati krsto v grob; jamar se spušča v jamo; seno se po jašku spušča v hlev
  2. 2. delati, da kaj kam pride: spuščati žitne snope v mlatilnico; spuščati mrzel zrak v sobo / spuščati električni tok skozi napeljavo
    // delati, da se kaj začne premikati po čem: spuščati hlode po drči / otroci spuščajo milne mehurčke; spuščati zmaja
  3. 3. delati, da kdo lahko kam pride, gre: spuščati ljudi v dvorano; ne spuščaj neznancev v hišo; spuščati koga mimo, naprej / spuščati tekmovalce na progo
    ●     žarg. vso to banalnost spušča v svoje pesmi v svojih pesmih opisuje banalne, vsakdanje stvari; evfem. lahkoživka je in spušča fante k sebi ima z njimi spolne odnose; ekspr. spuščati mostove, proge v zrak razstreljevati jih
    ♦     vet. spuščati samca (k samici) peljati samico k samcu zaradi oploditve
    spúščati se 
    1. 1. premikati se z višjega mesta, položaja na nižjega: drug za drugim so se spuščali na tla / spuščati se po stopnicah v klet
      // premikati se navzdol: dim se je spuščal k tlom; letalo se spušča; prsi so se ji dvigale in spuščale / s težavo se je spuščal po melišču / alpinisti so se spuščali po petsto metrov na dan
      // premikajoč se po zraku prihajati na določeno (nižje) mesto: vrane se spuščajo na travnik / helikopterji so se drug za drugim spuščali na ravnico so pristajali na ravnici
    2. 2. biti čedalje nižji v določeni smeri: cesta se začne spuščati v ostrih zavojih / proga se neopazno spušča / voda se v brzicah spušča v dolino teče; steza se spušča po obronku gozda poteka
      // razprostirati se, biti kje, navadno nižje od okolice: gozd se spušča v dolino; sadovnjak se spušča do hiše; pobočje se strmo spušča je strmo
    3. 3. pojavljati se, nastopati na površini: na dolino se spušča megla / knjiž. večerne sence se že spuščajo
      // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak se spušča; na zemljo se spušča noč noči se
    4. 4. ekspr., v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spuščati se v nevarnost / spuščati se v ljubezenske avanture
      // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: spuščati se v beg, tek; spuščati se v boj s sovražnikom / rad se spušča v pogovor se pogovarja
      // spuščati se v politiko
      ●       knjiž. sonce se že spušča že zahaja; spuščati se v podrobnosti navajati podrobnosti; ekspr. v ta problem se ne spuščaj ne ukvarjaj se z njim
    spuščáje: spuščaje se po hribu navzdol
    spuščajóč -a -e: spuščajoč tovor po vrvi; spuščajoč se po snežišču, je padel; strmo se spuščajoče pobočje; prim. izpuščati
SSKJ
stája -e ž (á) goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev
// ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo
♦ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
SSKJ
stávljati -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo
// hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo
// tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje
● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati
SSKJ
steljnják -a m (á) prostor, stavba za steljo: nositi steljo iz steljnjaka v hlev
SSKJ
stojíšče -a s (í) 
  1. 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
    ♦     alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša
  2. 2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem
  3. 3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za konje prostor, oddelek
    ●     zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede
SSKJ
svínja -e ž (í) 
  1. 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo
    // doječa, plemenska svinja
    // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje
  2. 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se
  3. 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana
    ●     bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda
    ♦     agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič
SSKJ
svinjáček -čka m (á) ekspr. manjšalnica od svinjak, hlev: postaviti svinjaček
Število zadetkov: 103