- 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev
- 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla
Zadetki iskanja
- 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona
- 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti
// narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod
// začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok - 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala
- priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
- priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena
- 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi
- 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev
- 1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem
- 2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju
- 1. iz celote narediti dele
- a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
- b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
// narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
- 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
- 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog
- razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče
♦ bot. dlanasto razdeljeni list
- 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev
- 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
- a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika
- b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga
- skídan -a -o: gnoj je skidan; skidana pot
- 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol
// delati, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: ženske so druga za drugo spuščale otroke na tla; žerjav spušča zaboje na ladjo
// delati, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spuščala bombe; spuščati krsto v grob; jamar se spušča v jamo; seno se po jašku spušča v hlev - 2. delati, da kaj kam pride: spuščati žitne snope v mlatilnico; spuščati mrzel zrak v sobo / spuščati električni tok skozi napeljavo
// delati, da se kaj začne premikati po čem: spuščati hlode po drči / otroci spuščajo milne mehurčke; spuščati zmaja - 3. delati, da kdo lahko kam pride, gre: spuščati ljudi v dvorano; ne spuščaj neznancev v hišo; spuščati koga mimo, naprej / spuščati tekmovalce na progo
● žarg. vso to banalnost spušča v svoje pesmi v svojih pesmih opisuje banalne, vsakdanje stvari; evfem. lahkoživka je in spušča fante k sebi ima z njimi spolne odnose; ekspr. spuščati mostove, proge v zrak razstreljevati jih
♦ vet. spuščati samca (k samici) peljati samico k samcu zaradi oploditve
- spúščati se
- 1. premikati se z višjega mesta, položaja na nižjega: drug za drugim so se spuščali na tla / spuščati se po stopnicah v klet
// premikati se navzdol: dim se je spuščal k tlom; letalo se spušča; prsi so se ji dvigale in spuščale / s težavo se je spuščal po melišču / alpinisti so se spuščali po petsto metrov na dan
// premikajoč se po zraku prihajati na določeno (nižje) mesto: vrane se spuščajo na travnik / helikopterji so se drug za drugim spuščali na ravnico so pristajali na ravnici - 2. biti čedalje nižji v določeni smeri: cesta se začne spuščati v ostrih zavojih / proga se neopazno spušča / voda se v brzicah spušča v dolino teče; steza se spušča po obronku gozda poteka
// razprostirati se, biti kje, navadno nižje od okolice: gozd se spušča v dolino; sadovnjak se spušča do hiše; pobočje se strmo spušča je strmo - 3. pojavljati se, nastopati na površini: na dolino se spušča megla / knjiž. večerne sence se že spuščajo
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak se spušča; na zemljo se spušča noč noči se - 4. ekspr., v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spuščati se v nevarnost / spuščati se v ljubezenske avanture
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: spuščati se v beg, tek; spuščati se v boj s sovražnikom / rad se spušča v pogovor se pogovarja
// spuščati se v politiko
● knjiž. sonce se že spušča že zahaja; spuščati se v podrobnosti navajati podrobnosti; ekspr. v ta problem se ne spuščaj ne ukvarjaj se z njim
- spuščáje: spuščaje se po hribu navzdol
- spuščajóč -a -e: spuščajoč tovor po vrvi; spuščajoč se po snežišču, je padel; strmo se spuščajoče pobočje; prim. izpuščati
// ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo
♦ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
// hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo
// tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje
● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati
- 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
♦ alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša - 2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem
- 3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za konje prostor, oddelek
● zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede
- 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo
// doječa, plemenska svinja
// nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje - 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se
- 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda
♦ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »