Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
endívija -e ž (í) |solata|: izruvati ~o; snov. jesti ~o
Pravopis
enolônčnica -e ž, snov. (ȏ) jesti ~o
Pravopis
fižólovka -e ž (ọ̑) prisekati ~o |kol|; snov. kup ~e |fižolove slame|; odliti ~o |vodo|; knj. pog. jesti ~o fižolovo juho
Pravopis
góba -e ž (ọ́) najti tri ~e; brisati tablo z ~o; cevaste ~e cevarke; hišna ~; nizk. iti po ~e |umreti|; člov., zmer. ~ pijana; mn., snov. jesti dušene ~e
Pravopis
góbica -e ž (ọ́) manjš. ~ za krpanje; snov. jesti vložene ~e
Pravopis
gódlja -e ž, snov. (ọ̑) jesti ~o; poud.: piti ~o |slabo pijačo|; znajti se v ~i |v neprijetnem položaju|
Pravopis
grdobíja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. |malovrednost|; števn., slabš. jesti polže in druge take ~e
Pravopis
grebénček -čka m (ẹ̑) manjš. petelinov ~; snov., kuhar. jesti ~e |jed iz testa|
Pravopis
grenívka -e ž (ȋ) |južni sadež|; mn., snov. jesti ~e
Pravopis
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Pravopis
izdátno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ jesti |obilno|
Pravopis
izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje
Pravopis
izpodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izpodjésta; 2. os. mn. izpodjéste, 3. os. mn. izpodjedó tudi izpodjêjo, nam. izpodjést/izpodjèst, izpodjéden -a; izpodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. spodjesti
Pravopis
jétra -ter s mn. z -tri, °-ami (ẹ́ ẹ̑) zboleti na ~ih; svinjska ~; snov. jesti pražena ~
Pravopis
kalamár -a m, snov. (ȃ) mn. jesti ~e; živ., števn., rib. žarg. loviti ~e lignje
Pravopis
kéks -a m (ẹ̑) vzeti dva ~a; mn., snov. jesti ~e
Pravopis
kífeljčar -ja [fə] m s -em tudi živ. (ȋ) |krompir|: nekaj ~ev v košari; snov. jesti ~
Pravopis
kokóš -i ž (ọ̑) domača ~; snov. jesti pečeno ~
Število zadetkov: 211