Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
páriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
    // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir
  2. 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
  3. 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino
    páriti se 
    1. 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo
    2. 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu
    párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les
SSKJ
pasírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali
  2. 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje
    pasíran -a -o: pasirana juha, zelenjava
SSKJ
péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo
    péniti se 
    1. 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
    2. 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
      // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
    penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi
    ♦     agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
    pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
SSKJ
píven1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: pivna pena
♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo
SSKJ
plêhek stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) 
  1. 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana
  2. 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje
    // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh
  3. 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek
SSKJ
pljúskati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
    // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
    // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
  2. 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
    // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
  3. 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
    // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
    ●     ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
    pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
SSKJ
pojésti -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 
  1. 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel
    // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate
  2. 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib
  3. 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste
    // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija
    ●     pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
    pojéden -a -o: napol pojedena žemlja
SSKJ
pokrepčáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežil
    pokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni
    pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot
SSKJ
pomíjast -a -o prid. (í) slabš. podoben pomijam: pomijasta juha
SSKJ
ponvíčnik -a m (ȋ) 
  1. 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik
  2. 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike
SSKJ
pórov in pôrov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
SSKJ
precedíti -ím dov., precêdi in precédi; precédil (ī í) pretočiti skozi cedilo: precediti juho, mleko; precediti skozi prtiček; pren., ekspr. dobro precedi besede, ki jih govoriš
● ekspr. to je počasi precedil skozi zobe rekel, povedal
    precejèn -êna -o: precejena juha
SSKJ
prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
  2. 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
    ●     ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel
    prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku
SSKJ
prepasírati -am dov. (ȋ) pog. pretlačiti: prepasirati fižol, paradižnik; prepasirati skozi sito
    prepasíran -a -o: prepasirana juha; prepasirano sadje
SSKJ
presolíti -ím dov., presólil (ī í) 
  1. 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti
  2. 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli
    presoljèn -êna -o: presoljena juha
SSKJ
prevodén -a -o prid. (ẹ̑) preveč voden: juha je prevodena; prevodeno mleko / prevoden sadež
SSKJ
prežgánka -e ž (á) juha iz prežganja: skuhati prežganko; za zajtrk so imeli prežganko in žgance
● pog., ekspr. ta pa ni po prežganki priplaval je bister, prebrisan
SSKJ
prežgáti -žgèm dov., prežgál (á ȅ) 
  1. 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal
  2. 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo
  3. 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo
  4. 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo
    prežgán -a -o 
    1. 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja
      ●       pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan
    2. 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani
SSKJ
ragú -ja m (ȗ) gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; neskl. pril.: ragu juha
SSKJ
ragújev -a -o (ȗ) pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha
Število zadetkov: 130