Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
furem m, F9, archetipus, ta pervi furem ene ſléherne rizhy, ena furma, modello; exemplar, en furem, ali prepiſſanîe, podoba; formatura, en furem; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; modulus, -li, en furem, model, mèra; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio: furem v'arznÿ kakòr daṡzhize; performare, preṡhtaltati, v'en drugi furem ſturiti; specimen, -nis, furim, model, podoba; prim. furm, furma 
Vorenc
ganiti dov., F3, commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; movere, majati, gnati, ganiti, premakniti, gibati; quis movit foeminas, kai je ganilu te ṡhene
Prekmurski
gdà prisl.
1. ko, kadar: gda bou ſzodecz justus TF 1715, 1; govorécſi: gda ſchéte moliti ovako reczite TF 1715, 25; Kai nam je potrebno cſiniti, gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; Gda vidimo, ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 212; nadehno ſzvoje Apoſtole, gda je je kvſzejem národom poſzlao KŠ 1771, A4b; Gda bi pa eta vſzebi premislávao KŠ 1771, 6; Gda Kriſztuſa pride ſzoudba BKM 1789, 9; na dén Kriſztusevi, Gda on k-tebi pride SŠ 1796, 10; Ki gdabi ſzi iſzkao med Mürov ino Rábov SIZ 1807, 4; je obecsao, Gda nyemi je táksi trost dao BRM 1823, 2; steri bi ove solare, gda szám nebi csasza meo, vöpitali KOJ 1845, 10; Gda vidim nébo, rok tvoji delo TA 1848, 7; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premenyávam KAJ 1870, 6
2. kdaj: Gda i gde trbej Krſztiti KŠ 1754, 187
Vorenc
glasno prisl., F7, acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; declamare, glaſnu kei kai perpovédati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere
  1. glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
Prekmurski
glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
Prekmurski
glíhni -a -o prid. enak: ſzi na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; ſzebé glihnoga csinécsi Bougi KŠ 1771, 279; Glihno vcsini k-ſzebi ti nyé SŠ 1796, 163; kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; Mámo, glihne zonim piſzmom KŠ 1771, A3b; Ki ſzi ſteo nász glíhne vcsiniti KM 1783, 24; najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7
Vorenc
glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo
Vorenc
gnezdo s, F9, cava, duplu kir tyze gnéṡda délajo; chlorio, ſternád tyza: chlorium, nîe gnéṡdu; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; nidus, -di, tyzhje gnéṡdu
Prekmurski
gòder člen. koli: kai kako goder ta Doika püſcsa mleiko TF 1715, 6; Törk ali Sidov, kákſega goder národa TF 1715, 14; cslovik ſteri goder vörje TF 1715, 10; koliko goder krát pili boudete TF 1715, 44
Vorenc
goljufno sam., F4, commentari, kei kai galufniga, ſe ṡmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; contechnari, kei kai golufniga narediti; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
Prekmurski
gòri ìti ~ ìdem dov.
1. iti: kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; gori je ſou na gorou KŠ 1771, 48; niſcse je nej gori ſou vu nébo KŠ 1771, 272; preczi je gori ſou od vodé KŠ 1771, 10
2. vziti: gda bi gori slo ſzuncze KŠ 1771, 154
gòri idóuči ~ -a ~ -e gredoč: gori idoucsi vu viſzino vlovleno je pelao vlovlenyé KŠ 1771, 580; gori idoucsi vu Jeru'zalem doli je ſou vu Antiochijo KŠ 1771, 399; bodete vidili Sziná cslovecsega goriidoucsega KŠ 1771, 286; bodte vidili gori idoucse KŠ 1771, 268
Prekmurski
gòri obléjčti ~ -čem tudi ~ -čém dov. obleči: Poj, oblêcsi gori eto bajczarszko nosnyo KAJ 1870, 84; pren. Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; Oblejscste gori vſze Bosje rosjé, kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete AM 1747, 26; vu Kriſztusove pravicze ſzüknyo me gori obleiczi KŠ 1754, 233; i vi ſze ſztejm iſztim mislejnyem, kak zrosjom, gori oblejczte KŠ 1771, 710; Ar kteri godi ſzte okerſcseni, Kristussa ſzte gori oblekli
gòri obléjčti se ~ -čem se tudi ~ -čém se obleči se: Ne bi znao escse sze i gorioblêcsti ne KAJ 1870, 33; Gori szam sze oblêko vu szvétesnyi gvant AI 1875, br. 2, 7; Tejlo zodetelom Gori ſze obleklo KŠ 1754, 247; Potomtoga ſze je vu náj lepſo ſzvojo oupravo gori oblejkla KM 1796, 72; pren. vpravicze ſzüknyo ſze gori oblejczi BKM 1789, 237
gòri oblèčeni ~ -a ~ -o oblečen: z-vnougimi poszvétesnyem gorioblecsenimi prestimanejsimi prebivavci proutipridoucsega KOJ 1848, 4
Prekmurski
gòri povèdani ~ -a ~ -o prid. rečen, omenjen: kai je Kristus mrel, kak je gori povejdano SM 1747, 41
Prekmurski
gòspoda -é ž gospoda, pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja: Nisteroj Goszpodi sze tudi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Z-goszpodôv i pávri, ki szo jeli, pili KAJ 1870, 118; kai bi naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15; kſteroj ſze naj vecs lüſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754; Kráu, zemelſzka Goſzpoda KŠ 1754, 30; Goſzpoda, Králi ſzo SŠ 1796, 97; dühovne orſzacske Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; etoga ſzveita Goſzpodé SM 1747, 27; Vládnike i ſzvojo Goszpodo poſtüjo KŠ 1754, 219; Dühovne i Szveczke Goſzpode ſze ti boj BKM 1789, 183; Ar ſzo oni ſzvoje zemelſzke goſzpodé mejé z-mejſzt gibali KM 1790, 70; pren. vſze Goſzpodé Goſzpoud KŠ 1754, 220; Kráo i goſzpodé Goſzpoud KŠ 1771, 802; vsze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; Hválte vsze goszpodé Goszpôda TA 1848, 111
Prekmurski
gósti tudi góusti -a -o prid.
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24
Vorenc
gosto sam., magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; prim. po gostem 
Vorenc
goščava ž, F8, condensio, goṡzhava; craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; densitas, goṡzhava; fructicatio, ṡraſtenîe ene goṡzhave; nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je goszhava; saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; spiſsitudo, goṡzhava; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
Prekmurski
govorìti -ím nedov. govoriti: pocsne Kristus etak govoriti SM 1747, 83; Vám je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; z-gvüsnosztjov szmem govoriti KAJ 1848, 256; da bi jasz znao kak ti govoriti KAJ 1870, 14; Govorim vam vezdáj BKM 1789, 187; Od koga govori drügi Articulus TF 1715, 21; kai ono od toga govori SM 1747, 42; Te Kriſztus govori BKM 1789, 18; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; I ſteri, jálnoszt govorijo BKM 1789, 8b; praviczo govori ni ne ztrasiſze je SM 1747, 89; Nebom vecs govoro SŠ 1796, 80; Potom govoríla bode SŠ 1796, 171; Jo ſzam, pio gouvoro SŠ 1796, 70; etak szem govorio KAJ 1870, 84; Naszlêdnye je etak govorio KAJ 1870, 129; Dávno ſzo govorili BKM 1789, 107; Tou gdabi jaſz tim kouſztam gouvoro SŠ 1796, 35
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20
Prekmurski
grátati -am dov.
1. postati: Tvoj obráſz veſz ſztári gráta SŠ 1796, 170; da je grátao nej súslavecz KOJ 1845, 5; urocsniczke králesztva nebeszkoga grátamo KŠ 1754, 7b; Prémocsni grátajo BRM 1823, 6; ſzin ſzi grátao páli BKM 1789, 321; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; pogléd obráza nyegovoga je nácsiſi grátao KŠ 1771, 199; i nazáj je grátala zdrava KŠ 1771, 38; I vnougi bratov ſzo ſzrcsnejſi grátali KŠ 1771, 592; krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6
2. nastati: Gda bi pa vecsér grátao, prineſzli ſzo KŠ 1771, 25; Vecsér je grátao AIN 1876, 9; Vecsér je grátalo AI 1875, kaz. br. 7; da je veliki glád grátao KŠ 1771, 177
3. posrečiti se: kai on dela, tou dobro gráta SM 1747, 92
grátavši -a -e ko je postal: od sztráhote trda grátavsa, je etak kricsala KAJ 1870, 130
Vorenc
grobo sam., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
Število zadetkov: 644