Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
knížnica -e ž knjižnica: je bila v-Büdini náj dragsa, i glaszovitnejsa kni'snicza KOJ 1848, 68
Celotno geslo Etimološki
knjíga -e ž
SSKJ²
knjigárna -e ž (ȃ)
1. trgovina s knjigami: v tej knjigarni se dobijo tudi najnovejše knjige; kupiti zgoščenko v knjigarni
2. zastar. knjižnica: v svoji knjigarni je imel veliko dragocenih knjig in rokopisov
SSKJ²
knjigárnica -e ž (ȃ) zastar.
1. knjižnica: v gradu je bila bogata knjigarnica
2. knjigarna: kupiti knjigo v knjigarnici
Celotno geslo Sprotni
knjigobéžnica samostalnik ženskega spola
    manjši zaprt prostor, hišica na javnem kraju za prosto izmenjavo knjig 
Pleteršnik
knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
Pleteršnik
knjižíšče, n. = knjižnica, C.
SSKJ²
knjížnica -e ž (ȋ)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica
// sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice
Pravopis
knjížnica -e ž (ȋ) imeti bogato ~o; študirati v ~i
Celotno geslo Sinonimni
knjížnica -e ž
ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjigepojmovnik
SINONIMI:
biblioteka, zastar. bukvarnica, zastar. bukvišče, zastar. knjigarna, zastar. knjigarnica
Pleteršnik
knjȋžnica, f. die Bibliothek, Cig., Jan., nk.; priročna k., die Handbibliothek, Cig.; posojałna k., die Leihbibliothek, Cig.
Farmacija
knjížnica spojín -e -- ž
SSKJ²
knjížničar -ja m (ȋ)
strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja
♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo
// kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo
Celotno geslo Sinonimni
knjížničar -ja m
strokovni uslužbenec v knjižnicipojmovnik
SINONIMI:
Farmacija
kombinatórična knjížnica -e -e ž
SSKJ²
kongrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kongres: kongresni dnevi; kongresne prireditve / kongresne razprave o kulturi in šolstvu / kongresni odbor / kongresna knjižnica v Washingtonu / indijska kongresna stranka
Celotno geslo eSSKJ
krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôu̯je]
    1. veda o krasu in kraških pojavih
      1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Jezikovna
Lektoriranje bibliografij

Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.

Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).

Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).

Primer:

PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37

SSKJ²
liceálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. licejski: licealni študij / licealna knjižnica
SSKJ²
licêjka -e ž (ē)
1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk
2. nekdaj Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke
Število zadetkov: 178