Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
galopírati -am nedov. (ȋ) zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor
♦ vet. zelo hitro, skokoma teči
SSKJ
goltáč -a [u̯t] m (á) slabš., redko požrešnež: to ti je pravi goltač
♦ vet. konj, ki iz razvade požira zrak
SSKJ
gonjáč -a m (á) 
  1. 1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača
  2. 2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje gonjačev
  3. 3. lov., rabi se samostojno ali kot prilastek brak, gonič: na vrvici je vodil pse gonjače
SSKJ
grizljív -a -o prid. (ī í) popadljiv: grizljiv konj, pes / grizljiv človek
SSKJ
gromáden -dna -o prid. (ȃ) zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
SSKJ
grum tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
SSKJ
gugálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
SSKJ
hanoveránec -nca m (ȃ) vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
SSKJ
hanóvrski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice
♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
SSKJ
hipárion -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja
SSKJ
hlád -a tudi -ú m (ȃ) 
  1. 1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem
    // hlad piha, veje hladen veter, zrak
  2. 2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta
SSKJ
hladnokŕven -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ r̄) 
  1. 1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto
  2. 2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival
    ♦     vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo
    hladnokŕvno prisl.: hladnokrvno odgovarjati, ravnati
SSKJ
hlapáč -a m (á) vet. konj, ki iz razvade požira zrak
SSKJ
hlápati -am in hlapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) 
  1. 1. redko hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami
    // ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo
  2. 2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog
  3. 3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
SSKJ
hlévski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu
SSKJ
hôden -dna -o prid. (ó) 
  1. 1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti
    // po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju
  2. 2. redko ki rad hodi: hoden konj
SSKJ
hranílec2 -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: oče je edini hranilec družine / hranilec dirkalnih konj krmilec
SSKJ
hrčánje -a s (ȃ) glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice
SSKJ
hŕpati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal
  2. 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal
  3. 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov)
SSKJ
hrústanje tudi hrustánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od hrustati: od mize se je slišalo hrustanje in cmokanje; hrustanje bonbonov / prisluškoval je rezgetanju konj in hrustanju snega
Število zadetkov: 457