Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
lísa2 -e ž (ȋ) nar. lisasta krava: gnati liso na pašo
SSKJ
lísast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev
  2. 2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
    ♦     vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons
    lísasto prisl.: lisasto govoriti; lisasto zardeti
SSKJ
líska -e ž (ȋ) lisasta krava: liska in sivka
♦ zool. črna liska srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra
SSKJ
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 
  1. 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
    // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
  2. 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
  3. 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
  4. 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
    ●     ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.  dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e: zver, ližoča si rane
SSKJ
márkica -e ž (ȃ) manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
SSKJ
maróga2 -e ž (ọ̑) nar. marogasta krava: sivke in maroge
SSKJ
marógast -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz
♦ les. marogasti les les, ki ima maroge
SSKJ
mávra1 -e ž (ȃ) nar. črna ali črno marogasta krava: naša mavra ima telička
● nar. ponoči je vsaka krava mavra črna
SSKJ
mísati se -am se nedov. (ȋ) nar. goliti se: kokoši se misajo; krava se misa
SSKJ
mísiti se -im se nedov. (í ȋ) nar. goliti se: kokoši se misijo; krava se misi
SSKJ
mladóven in mládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) star. mlad: mladovno brstje, lubje
♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu
SSKJ
mléčnica -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica
  2. 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico
  3. 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica
    ♦     bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
SSKJ
mlékarica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica
  2. 2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica
SSKJ
mlésti mólzem [u̯z] nedov. (ẹ́ ọ́) star. molsti: gospodinja je šla mlest / zaradi slabe hrane je začela krava manj mlesti
SSKJ
mokríti -ím nedov., mokrèn (ī í) 
  1. 1. knjiž. opravljati malo potrebo: mokril je kar na cesti; navaditi žival, da mokri vedno na istem mestu
    // izpraznjevati sečni mehur: bolnik pogosto mokri / podse mokriti; od strahu je mokril v hlače; mokriti v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju
    // krava krvavo mokri
  2. 2. na svojem površju delati kapljice: bulice na koži mokrijo / siri mokrijo
  3. 3. brezoseb., ekspr. deževati, rositi: mokrilo je iz nizke megle; nepretrgoma je mokrilo
    mokrèč -éča -e: mokreč lišaj; mokreča megla
SSKJ
mólsti mólzem [ou̯] nedov. (ọ́) 
  1. 1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
    // nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
    ●     pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh
  2. 2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
  3. 3. redko premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
SSKJ
mólzen -zna -o [u̯z] prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda
  2. 2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival
    ●     ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati
SSKJ
molzíca -e [u̯z] ž (í) redko ženska, ki molze; molznica: krava je začudeno gledala novo molzico
SSKJ
mólznica -e [u̯z] ž (ọ̑) 
  1. 1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica
  2. 2. redko molzišče: krave so silile k molznici
SSKJ
montafónka -e ž (ọ̑) vet. krava montafonske pasme: nakupil je samo montafonke
Število zadetkov: 192