Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
kúga -e ž, pojm. (ú) |bolezen|; poud.: smrdeti kot ~ |zelo|; Take ideje so ~ sodobne družbe |so nevarne, pogubne|
Celotno geslo Sinonimni
kúga -e ž
huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvipojmovnik
SINONIMI:
star. črna smrt
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik vodna kuga
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Celotno geslo Etimološki
kúga -e ž
Pleteršnik
kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. (dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
Prekmurski
kǜga -e ž kuga: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Stero je telovno küga KŠ 1754, 176; Küga KAJ 1848, IX; je nej ſzamo v-Rimi od küge 30000 lüſztva mrlo KŠ 1771, 433; Za odvrnenye küge BRM 1823, IX; Ár ſzmo nej najsli etoga mo'zá, kügo KŠ 1771, 416; Po kügi KAJ 1848, 372; Lüdjé szo szi dugo nej znali pred touv kügov pomágati KOJ 1845, 117
Celotno geslo Pohlin
kuga [kúga] samostalnik ženskega spola

kuga

Celotno geslo Hipolit
kuga samostalnik ženskega spola
Vorenc
kuga ž, F6, contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy oṡkruny; graſsari, v:g: kuga regira; lues, -luis, ṡkrunoba, kuga, boléṡan; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán; pestis, -tis, kuga, ena ṡhkodliva reizh, inu pogubliva, pomor
Svetokriški
kuga -e ž kuga: v'lashki desheli je bila velika kuga im. ed. ǀ ſmerdi Kokar kuga im. ed. ǀ shiba te kuge rod. ed. vſe krishim gajsla ǀ G. Bug je sapovedal kugi daj. ed., de bi ſe nashiga Meſta shonala ǀ poshle kugo tož. ed., ter vſo shivino pomorij ǀ v' kugi mest. ed. pak bolezhina raſte ǀ shtrajfaj mene s' kugo or. ed., s' lakoto, s' vojsko ǀ naſs ſtrashi, s'kugo or. ed. Katera ſe K'nam perbliſhuie ǀ Pridigarij vener nimaio nehat s'to gorezho resnizo sdravit bolesni, inu kuge tož. mn. teh dush ← srvnem. koge ‛kuga’
Celotno geslo Megiser
kuga -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
kuga sam. ž ♦ P: 19 (TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
SLA 1
kuga
Črnovrški
kuga
Celotno geslo Kostelski
kuga ► ˈkuːga -e ž
Čebelarstvo
kúga čebélje zalége -e -- -- ž
Svetokriški
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo: lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
Celotno geslo Etimološki
kúžiti kȗžim nedov.
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Svetokriški
laški1 -a prid. italijanski: kaj pravi Lashki im. ed. m Priguvor ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke rod. ed. ž, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki daj. ed. ž Desheli ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko tož. ed. ž deſhelo ſe perpele ǀ vojsko poſlat Zhes lashko tož. ed. ž deshelo ǀ v' lashki mest. ed. ž desheli v' tem meſti Cæſena je velika kuga ǀ v'lashki mest. ed. ž desheli je bil en Gospud, kateri je greshnu shivil veliku lejt ǀ v' tem meſti Cremona v' laski mest. ed. ž desheli → Lah
Število zadetkov: 181