Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
kúga -e ž, pojm. (ú) |bolezen|; poud.: smrdeti kot ~ |zelo|; Take ideje so ~ sodobne družbe |so nevarne, pogubne|
Celotno geslo Sinonimni
kúga -e ž
huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvipojmovnik
SINONIMI:
star. črna smrt
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik vodna kuga
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Celotno geslo Etimološki
kúga -e ž
Pleteršnik
kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. (dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
Prekmurski
kǜga -e ž kuga: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Stero je telovno küga KŠ 1754, 176; Küga KAJ 1848, IX; je nej ſzamo v-Rimi od küge 30000 lüſztva mrlo KŠ 1771, 433; Za odvrnenye küge BRM 1823, IX; Ár ſzmo nej najsli etoga mo'zá, kügo KŠ 1771, 416; Po kügi KAJ 1848, 372; Lüdjé szo szi dugo nej znali pred touv kügov pomágati KOJ 1845, 117
Celotno geslo Pohlin
kuga [kúga] samostalnik ženskega spola

kuga

Vorenc
kuga ž, F6, contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy oṡkruny; graſsari, v:g: kuga regira; lues, -luis, ṡkrunoba, kuga, boléṡan; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán; pestis, -tis, kuga, ena ṡhkodliva reizh, inu pogubliva, pomor
Svetokriški
kuga -e ž kuga: v'lashki desheli je bila velika kuga im. ed. ǀ ſmerdi Kokar kuga im. ed. ǀ shiba te kuge rod. ed. vſe krishim gajsla ǀ G. Bug je sapovedal kugi daj. ed., de bi ſe nashiga Meſta shonala ǀ poshle kugo tož. ed., ter vſo shivino pomorij ǀ v' kugi mest. ed. pak bolezhina raſte ǀ shtrajfaj mene s' kugo or. ed., s' lakoto, s' vojsko ǀ naſs ſtrashi, s'kugo or. ed. Katera ſe K'nam perbliſhuie ǀ Pridigarij vener nimaio nehat s'to gorezho resnizo sdravit bolesni, inu kuge tož. mn. teh dush ← srvnem. koge ‛kuga’
Celotno geslo Megiser
kuga -e samostalnik ženskega spola
SLA 1
kuga
Celotno geslo Kostelski
kuga ► ˈkuːga -e ž
Čebelarstvo
kúga čebélje zalége -e -- -- ž
Svetokriški
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo: lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
Celotno geslo Etimološki
kúžiti kȗžim nedov.
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Svetokriški
laški1 -a prid. italijanski: kaj pravi Lashki im. ed. m Priguvor ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke rod. ed. ž, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki daj. ed. ž Desheli ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko tož. ed. ž deſhelo ſe perpele ǀ vojsko poſlat Zhes lashko tož. ed. ž deshelo ǀ v' lashki mest. ed. ž desheli v' tem meſti Cæſena je velika kuga ǀ v'lashki mest. ed. ž desheli je bil en Gospud, kateri je greshnu shivil veliku lejt ǀ v' tem meſti Cremona v' laski mest. ed. ž desheli → Lah
Celotno geslo ePravopis
Lazarini
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lazarinija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Lazariniji kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [lazaríni], rodilnik [lazarínija]
BESEDOTVORJE: Lazarinijev, lazarinski
Svetokriški
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Pleteršnik
lotíti se,* -ím se, vb. pf. Hand anlegen, angreifen, in Angriff nehmen; l. se dela, zum Werke schreiten, Hand ans Werk legen; angreifen: l. se močnejšega, sich über einen Stärkeren hermachen; sovražnikov se l., Dalm., Trub.; — l. se tujega blaga, fremdes Gut angreifen, Cig.; l. se denarnice, sich an der Kasse vergreifen, Cig.; befallen, ergreifen (von Zuständen): bolezen se me loti, eine Krankheit befällt mich; kuga se ga je lotila, Jsvkr.; obup se ga je lotil, Verzweiflung hat ihn ergriffen; — sich unterfangen, Cig.; loti se Bogu v pravico segati, C.; — tudi: lǫ́titi se, Mur.
Število zadetkov: 178