Zadetki iskanja
Pleteršnik
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
kdáj1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
Svetokriški
klati koljem nedov. 1. klati: kadar ti enu jagnize, ali vola kolesh 2. ed., ſapresh, inu deresh (II, 140) 2. mučiti: lakota ga kolle 3. ed. (IV, 353)
Svetokriški
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
SSKJ²
kŕčiti1 -im nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé
// ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila
2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja
● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé
// ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila
2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja
● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila
- kŕčiti se
1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo
// ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči
2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi
- krčèč -éča -e:
krčeče se telo
Pravopis
kŕčiti1 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ roke v pest; poud. Lakota mu je krčila želodec |povzročala krče|; brezos., poud. krčiti koga Krčilo ga je v želodcu |bolelo, stiskalo|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Pregovori
kuharicaV VARIANTI IZRAZOV: Lakota je najboljši kuhar
Svetokriški
kuhati -am nedov. kuhati: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat nedol. ǀ Vitus ſe pusti v'kotli kuhat nedol. ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat namen. njega popoli ſeſtra Thamar ǀ ona kuha 3. ed., pometa, pere ǀ kotili, v'katerih shivini kuhate 2. mn. ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte je kuhal del. ed. m, inu jedel ǀ Sara, je bila ena dobra Kuharza, kir je Angelom kuhala del. ed. ž ǀ je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali, inu travo ſò kuhali del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale del. mn. ž, pekle, inu jejdile kuhati se kuhati se: vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha 3. ed. ǀ nej obeniga doma puſtil de bi meſſu penil, kateru ſe je kuhalu del. ed. s ← stvnem. kohhōn ← lat. coquere ‛kuhati, peči’
Celotno geslo
Etimološki
láčen lȃčna prid.
SSKJ²
Besedje16
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
lákomen -mna prid.
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
lakot -i ž lakota: lakot im. ed. ijh je bila taku dalezh pergnala ǀ Ah neuſmilena, inu neushlishana lakot im. ed. ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti rod. ed. ǀ shnable pak blede, inu zherne od lakoti rod. ed. ſo imeli ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs, inu lakot tož. ed. ǀ Bug yh gajshla s'lakotio or. ed., s'Kugo, s'vojsko ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo or. ed. vmoriti → lakota
SSKJ²
lákota -e ž (á)
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 222
Dostopnost