Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Izvor krajevnega imena »Mota«

Zanima me izvor krajevnega imena Mota.

Jezikovna
Izvor krajevnega imena »Radizel«

Zanima me izvor krajevnega imena Radizel.

Jezikovna
Izvor priimka »Ančimer«

Zanima me izvor priimka Ančimer.

Jezikovna
Izvor priimka »Berdajs«

Bi mogoče vedeli iz kje izvira priimek Berdajs in kakšen je njegov pomen?

Jezikovna
Izvor priimka »Cigale«

Zanima me izvor priimka Cigale oziroma Cigala.

Jezikovna
Izvor priimka »Koželj«

Izvor priimka Koželj
Jezikovna
Izvor priimka »Porenta«

Zanima me izvor priimka Porenta.

Jezikovna
Izvor priimka »Stožer«

Izvor priimka Stožer

Jezikovna
Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna
Izvor priimkov »Aber« in »Drovenik«

Zanima me izvor priimka Aber. Priimek je v Sloveniji zelo redek in o tem priimku skoraj nič ne najdem. Zanima pa me tudi izvor priimka Drovenik.

Jezikovna
Izvor priimkov »Mesec« in »Šemrov«

Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.

Jezikovna
Izvor priimkov »Ostanek« in »Špec«

Zanima me izvor priimka Ostanek in Špec.

Jezikovna
Izvor priimkov »Piskar«, »Kadunc«, »Sedeljšak«, »Mošnik« in »Voljkar«

Zanima me izvor priimkov Piskar, Kadunc, Sedeljšak, Mošnik in Voljkar.

Jezikovna
Izvor priimkov »Slejko« in »Slokar«

Zanima me, kako je nastal priimek Slokar in kako Slejko. V slovarjih in na spletu ne najdem nič uporabnega.

Jezikovna
Je prav »izgovorjava« ali »izgovarjava«?

Zanima me pravilna uporaba. Njegova izgovorjava je pravilna ali ... izgovarjava je pravilna.

Celotno geslo eSSKJ
júpi medmet
    1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čim
    2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja
ETIMOLOGIJA: kakor hrv. jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl. yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade Jupi, iz ju(goslovanska) pi(jača), ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu
Terminološka
Kabliranje omrežja
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Celotno geslo Frazemi
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča
Jezikovna
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) nežža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna
Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Število zadetkov: 286