Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
iztólči -tólčem [ou̯] dov., iztólci iztólcite in iztolcíte; iztólkel iztólkla (ọ̑) 
  1. 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida
  2. 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid
    ♦     um. iztolči ornament
    iztólčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji
SSKJ
kalíti2 -ím nedov. (ī í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kaliti
    kalíti se ekspr.  postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj
    kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
SSKJ
méča méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih
SSKJ
mêček -čka m (ē) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža
  2. 2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček
    ♦     rib. majhna riba, katere samec ima v obliki meča podaljšano repno plavut, Xiphophorus helleri
SSKJ
ovijáča -e ž (á) 
  1. 1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: noge je imel ovite z ovijačami
    // kos blaga za ovijanje česa sploh: okrog bokov je imel ovijačo iz grobega platna
  2. 2. star. turban: glavo mu je pokrivala pisana ovijača
  3. 3. zastar. ovijalka: hodnik je bil ves prepreden z ovijačami
SSKJ
ovójka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: meča je imel ovita z ovojkami; volnene ovojke
  2. 2. knjiž., redko kuverta, ovojnica: odpreti ovojko / dati bankovec v pisemsko ovojko
  3. 3. star. ovoj: cevi so ovijale volnene ovojke / vrat si je zavila z mehko ovojko s šalom
SSKJ
pogubonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj
SSKJ
skováti skújem tudi izkováti -kújem dov., skovál tudi izkovál (á ú) 
  1. 1. s kovanjem narediti, izoblikovati: skovati denar; skovati orodje, orožje; skovati iz zlata, železa / skovati železo; pren., ekspr. življenje ga je skovalo v moža
  2. 2. ekspr. z določenim ravnanjem pripraviti, ustvariti kaj: skovati bratstvo in enotnost; v težkih dneh se je skovalo njuno prijateljstvo; sam si je skoval nesrečo / iz tega je skoval lep denar, dobiček
    // sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: dolgo se je trudil, da je skoval primeren govor; skovati ime za nov izdelek; skovati domač izraz za tujko / slabš. v tem času je skoval svojo prvo pesem sestavil, napisal
  3. 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, osnovati kaj: nihče ni vedel, kdo je skoval zaroto / skovati podroben načrt
    skován tudi izkován -a -o: skovan meč; načrt je bil skrbno skovan; ti zlatniki so bili skovani v petnajstem stoletju; skovan iz železa; skovana beseda; enotnost narodov je bila skovana v narodnoosvobodilnem boju
SSKJ
skŕhati -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema
● ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal
    skŕhati se knjiž.  okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala
    skŕhan -a -o: povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti
SSKJ
vihtíti -ím nedov. (ī í) star. vihteti: vihtiti šibo v roki / dobro zna vihtiti meč
SSKJ
vstáviti -im dov. (á ȃ) dati, namestiti kaj v za to namenjeno odprtino: vstaviti sodu dno; vstaviti kamenček v prstan; vstaviti očalne leče v okvire; vstaviti nova okna / vstaviti šivanko v stroj / vstaviti meč v nožnico vtakniti
// dati, namestiti kaj med kaj: vstaviti plast izolatorja; vstaviti kartonček med listke / vstaviti manjkajoče podatke
♦ elektr. vstaviti podatke v (elektronski) računalnik vnesti; mat. vstaviti eno enačbo v drugo
    vstávljen -a -o: v pisalni stroj vstavljen papir; rokavi so vstavljeni
SSKJ
zaríniti -em dov. (í ȋ) s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zariniti kol v seno; zariniti palico v sneg / zariniti si roke v lase / zariniti iglo v žilo zabosti; zariniti lopato v zemljo zasaditi; zariniti meč v nožnico vtakniti, poriniti
// s potiskanjem spraviti v določen položaj: trdo je zarinil zapah, zatič
● nar. pobral je kamen in ga zarinil proti meni vrgel
    zaríniti se zaradi kake sile prodreti v kaj: krogle so se zarinile v tla / ekspr. zariniti se z avtomobilom v kup snega; pren., ekspr. strah se je zarinil vanj
    // ekspr. spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega; zariti se: zarinil se je v seno in zaspal / zariniti se v gosto grmovje
    zarínjen -a -o: slabo zarinjen zapah; palica, zarinjena v razpoko
SSKJ
ênorézen -zna -o prid. (ē-ẹ̄ ē-ẹ̑) ki ima rezilo na eni strani: enorezen meč, nož
SSKJ
glavìč -íča m (ȉ í) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič; palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla
♦ alp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel
SSKJ
jêklo -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla
♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo
// star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel
SSKJ
kêrubov -a -o (ȇ) pridevnik od kerub: kerubov meč
SSKJ
križàt -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. ki ima obliko križa; križast: križat meč / nekdaj križati tolar križavec
SSKJ
nèkrváv -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni krvav: v roki je držal nekrvav meč / ekspr.: nekrvav boj; nekrvava zmaga
SSKJ
obéróč prisl. (ẹ̑-ọ̑) knjiž. z obema rokama: oberoč nositi na mizo; oberoč se prijeti za glavo; oberoč vihteti meč
● knjiž. oberoč dajati biti radodaren, velikodušen
SSKJ
páličast -a -o prid. (á) ki ima obliko palice, paličice: imel je dolg, paličast meč; ekspr. njegovo telo je bilo tanko, paličasto
♦ biol. paličaste bakterije; fiz. paličasti magnet; teh. paličasti termometer; paličasto jeklo
Število zadetkov: 88