Zadetki iskanja
Pleteršnik
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
Pleteršnik
čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
Pleteršnik
čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
Prekmurski
čeméren -rna -o prid.
1. strupen: pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; pren. Csemérni pehár nevoule SM 1747, 75; Trucsz takái csemérnoi ſzmerti SM 1747, 74; tvo tesko csemérno ſzmrt SŠ 1796, 42
2. jezen: vládnik ſzpráviſcsa csemeren KŠ 1771, 216; csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; ne glédaj na csemérne moje hüdoube KM 1783, 193
1. strupen: pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; pren. Csemérni pehár nevoule SM 1747, 75; Trucsz takái csemérnoi ſzmerti SM 1747, 74; tvo tesko csemérno ſzmrt SŠ 1796, 42
2. jezen: vládnik ſzpráviſcsa csemeren KŠ 1771, 216; csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; ne glédaj na csemérne moje hüdoube KM 1783, 193
Pleteršnik
česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
Vorenc
češulja ž, F3, racematus, -a, -um, kar ima groṡde, ali zheſhule; racemus, -mi, groṡd, zheſhula, ali zheſſula, groṡda pezil, inu druṡih mladyz
Vorenc
četrti štev., F16, America, ta ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; quadra, -ae, en zheterti deil; quadrans, -tis, zheterti deil; quadrigamus, -mi, moṡh zheterte ṡhene; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; quartale, tá zheterti deil; quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali zheterti deil ene mère; quartus, -a, -um, zheterti; quaternarius, -a, -um, v'ti zheterti verſti; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula; tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
Pleteršnik
čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.
Prekmurski
čiglì vez. čeprav: csi gli nevrejdnoga KM 1783, 5; Csigli ſzmo mi eſcse decza KM 1790, 20; cſi gli ſzo vnougi krivi KM 1796, 107; csi gli bi niſteri ſteli BKM 1789, 5; Cſi glih rano BKM 1789, 10; Csigli Kossuth AIP 1876, br. 3, 3; csiglih to AI 1875, br. 1, 1; čiglih nikaj nepráviš BJ 1886, 47
Pleteršnik
člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.-C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Prekmurski
čòntica -e ž koščica: Obarje mi vſze csonticze BKM 1789, 411; Obarje mi vſze csonticze SŠ 1796, 144; Čonte i čontice májo ribe AI 1878, 30
Pleteršnik
čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
Prekmurski
Pleteršnik
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
Vorenc
črmljak m, F2, ovi umbilicus, tyza v'jeizi, zhermlák; sesama, -ae, vel sesamum, -mi, beil mak, ali lana zhermlák; prim. čimlak
Pleteršnik
čŕn, adj. schwarz; v črno oblečen, schwarzgekleidet, in Trauerkleidern; — črno se mi dela pred očmi, ich verliere die Besinnung; — vse črno jih je (o velikem številu temnih stvari); ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
Vorenc
Pleteršnik
čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 94
- Naslednja »
Število zadetkov: 1874
Dostopnost