Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
možgani ► mȯžˈgaːnė -ȯf m
Pravo
možgánska smŕt -e -i ž
Celotno geslo Etimološki
možgȃnski – glej možgȃni
Pleteršnik
možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
SLA 1
moŽljan-
Pleteršnik
možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Celotno geslo eSSKJ
mravljínčar mravljínčarja samostalnik moškega spola [mrau̯ljínčar]
    sesalec z dolgim rilcem in dolgim lepljivim jezikom, ki se prehranjuje z mravljami in termiti, živeč v Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Vermilingua
ETIMOLOGIJA: ↑mravljinec
Pravopis
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
SSKJ²
odklopíti in odklópiti -im dov. (ī ọ̄)
1. z odstranitvijo povezovalne naprave ločiti od česa: odklopiti lokomotivo; odklopiti prikolico
2. izklopiti, izključiti: odklopiti likalnik; odklopiti radio / odklopiti telefon / pren. odklopiti možgane
// prekiniti dovajanje: odklopili so mu plin, električni tok in vodo
    odklopíti se in odklópiti se
    ekspr. odmakniti se od vsakdanjih misli, skrbi, dejavnosti z namenom telesne, duševne sprostitve: pomaga mu, da zamenja okolje in se odklopi / odklopiti se od vsakdanjih skrbi
    odklópljen -a -o:
    1. deležnik od odklopiti: odklopljen plin; odklopljeni vozovi / pren. odklopljeni možgani
    2. pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; nenavaden: odklopljen ples; odklopljen svet; odklopljena pričeska / rada obleče kaj odklopljenega / odklopljene počitnice
Celotno geslo eSSKJ
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
Celotno geslo Frazemi
opráti Frazemi s sestavino opráti:
opráti kómu glávo, opráti kómu možgáne, opráti si rôke [kot Pilát], opráti umázano perílo, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm
Celotno geslo Frazemi
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
SLA 1
pamet
Pravopis
petér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |petih vrst|: ~ krompir; ~a lepota; ~o vino; ~i delavci; ~e grablje petero grabelj; ~i možgani petero možganov; ~e svisli petero svisli
SSKJ²
podáljšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj (bolj) dolgo: podaljšati krilo, obleko; podaljšati vrv; sence so se podaljšale / podaljšati potovanje; dan se je podaljšal; življenjska doba se je podaljšala
● ekspr. ko je to slišal, se mu je podaljšal obraz ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje
♦ jezikosl. osnova, samoglasnik se podaljša
// narediti, povzročiti, da je kaj videti daljše: pokončne črte na obleki postavo podaljšajo
// narediti, da se kaj nadaljuje od določenega kraja, točke: podaljšati cesto do vrha; podaljšati kanalizacijo v sosednjo ulico
2. narediti, da se prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakne na pozneje: podaljšati rok plačila; podaljšati veljavnost potnega lista, pog. potni list
    podáljšan -a -o:
    podaljšani rokavi; podaljšana življenjska doba
    ●     publ. bil je podaljšana roka te organizacije pomagal je pri uresničevanju njenih namenov, nalog
    ♦     anat. podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo; grad. podaljšana malta malta iz peska, vode, apna in cementa; šol. podaljšano bivanje bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem
Celotno geslo eSSKJ
podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji] FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja
ETIMOLOGIJA: ↑podgana
Celotno geslo Frazemi
polovíca Frazemi s sestavino polovíca:
bóljša polovíca, slábša polovíca
Celotno geslo Etimološki
prismọ́jen -a prid.
SSKJ²
procesíranje -a s (ȋ)
glagolnik od procesirati: digitalno procesiranje; vzporedno procesiranje; hitrost procesiranja; algoritem, sistem za procesiranje / možgani so svojevrstna naprava za procesiranje informacij
Število zadetkov: 113