Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
izčvekáti -ám dov. izčvekánje; drugo gl. čvekati (á ȃ) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
Celotno geslo Vezljivostni G
izdáti -dám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.
2.
kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.
3.
kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.
5.
kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.
6.
iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.
7.
iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.
SSKJ²
izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom
Pravopis
izgobezdáti -ám dov.; drugo gl. gobezdati (á ȃ) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izgobezdal
SSKJ²
izklepetáti -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati
    izklepetáti se in sklepetáti se
    povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta
Pravopis
izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetal
izklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|
Celotno geslo Vezljivostni G
izkoríščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izpolnjevati kaj
/Dobro in prav/ so izkoriščali prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabljati kaj
/Dobro/ je izkoriščal stroje.
2.1.
kdo/kaj namensko, v gospodarske namene, uporabljati kaj
/Nepremišljeno/ so izkoriščali gozdove, zemljišča in rudnike.
3.
kdo/kaj ugodno uporabljati kaj
/Iznajdljivo/ izkoriščajo položaj in priložnosti na tržišču.
4.
kdo/kaj neupravičeno prilaščati si kaj
/Zavestno/ izkoriščajo delavce oz. vso razpoložljivo delavno silo.
SSKJ²
izragljáti -ám in zragljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: glej, da ne boš tega izragljal
    izragljáti se in zragljáti se
    reči, povedati vse, do konca: ženska se je izragljala
SSKJ²
iztrobezljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: iztrobezljal je vse, kar je vedel
Pravopis
iztrobezljáti -ám dov.; drugo gl. trobezljati (á ȃ) slabš. kaj ~ vse, kar kdo ve |nepremišljeno reči, povedati|
SSKJ²
izzívati -am nedov. (í)
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: fantje so ga izzivali; izzivati k prepiru, pretepu, na prepir, pretep / vojaško izzivati z vojaškimi akcijami ustvarjati napetost v mednarodnih odnosih
2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavlja, nastaja: predavateljeve trditve so izzivale nasprotovanje / s takimi ukrepi so izzivali narodnostni razdor
● ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno
3. vzbujati pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: s svojo obleko je hotela izzivati / njena lepota je izzivala
    izziváje :
    fantu se je veliko posvečal, izzivaje s tem nevoščljivost drugih; nastopati izzivaje
    izzivajóč -a -e:
    nosila je izzivajoč klobuk; izzivajoč pogled; izzivajoče vedenje; prisl.: izzivajoče govoriti
SSKJ²
izžlobudráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ženska je vse izžlobudrala
Pravopis
izžlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|
SSKJ²
izžužnjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. nerazločno reči, povedati: izžužnjal je nekaj nerazumljivega
2. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je kaj izžužnjal
Celotno geslo Kostelski
jezik ► ˈjeːzėk jeˈziːka m
Celotno geslo Frazemi
júha Frazemi s sestavino júha:
ne priplávati po [prežgáni] júhi, pojésti vróčo júho, skúhati vróčo júho [kómu], vróča júha, zakúhati vróčo júho[kómu]
Celotno geslo eSSKJ
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]
    1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
    3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]
    1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: ↑juriš
Celotno geslo Frazemi
kapitál Frazemi s sestavino kapitál:
morálni kapitál, mŕtvi kapitál
SSKJ²
klícati klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ)
1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti mora, mati ga kliče; zaman jo je klical, ni hotela priti / klicati kokoši, psa z določenim glasom, znakom izražati zahtevo po prisotnosti
// oglašati se z značilnim glasom: koklja kliče piščance; ptice se kličejo
// glasno govoriti, vpiti: neprestano je nekaj klical; vsi so (jima) klicali: dobrodošla; počakaj, je klicala za njim / že od daleč ji je klical (v) pozdrav jo je pozdravljal / klicati (cene) na dražbi izklicevati
2. s prislovnim določilom izražati željo, zahtevo po
a) prisotnosti na kakem mestu: mati kliče otroke domov, v hišo / direktor ga kliče (v pisarno) / starše so klicali v šolo; že večkrat so ga klicali na sodišče / začeli so klicati k vojakom / v namenilniku: hodi jo klicat za v šolo; takoj jo grem klicat poklicat; pren., ekspr. delo, važen opravek ga kliče
b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: klical jih je k delu; klical ga je na pomoč / elipt. klicati jest koga da naj gre jest / klicali so gasilce, policijo; beli sam, nikoli ne kliče soboslikarjev ne najame za beljenje / klical ga je na odgovor, zagovor / sodišče ga kliče za pričo / vznes. klicati ljudstvo k slogi, uporu pozivati, spodbujati / ekspr. trobentač kliče k počitku s trobento naznanja počitek; pren., ekspr. sirena kliče na delo; zvon kliče k molitvi
c) vznes. določenem stanju, lastnosti: klicati blagoslov na polje; klicati prekletstvo na(d) sovražnika / klicati kazen na koga
// ekspr., navadno v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: številna vprašanja kličejo po vsebinski in oblikovni obdelavi / izsušena zemlja kliče po dežju / kliče po starih časih
3. buditi, zbujati: zjutraj ga kliče mama / otroka sta še spala in ju ni hotel klicati
4. uporabljati določeno ime: vsi jo kličejo Mojca, čeprav ji je ime Marija / klical ga bo za očeta
// dov. dati, določiti ime; imenovati: kako ga boš klical / klical ga je po očetu / nar. zahodno kako se kličeš kako ti je ime
5. prizadevati si vzpostaviti s kom zvezo z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: klical sem ga, a se ni oglasil / klicati (telefonsko) centralo; klicati policijo; klicati na številko 112 / pog.: domov je klical, da ne pride h kosilu telefoniral; telefon kliče zvoni / klicati na (mobilni) telefon, po (mobilnem) telefonu
● vznes. Bog ga kliče umrl bo; knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; ekspr. nikar ne kliči vraga v hišo ne govori tako nepremišljeno, predrzno, da se to v resnici ne zgodi; petelin že kliče dan naznanja s petjem; klicati duhove pri spiritistih prizadevati si dobiti stik z umrlimi; moža sta klicala ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjala, koliko je ura; ekspr. ta krivica kliče do neba je zelo velika, huda; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; šol. žarg. učence je najprej klical z navajanjem imen preverjal njihovo prisotnost; nar. fantje so šli klicat (pod okno) vasovat, k dekletom
♦ igr. klicati pri igri s kartami z imenovanjem barve, figure izbrati si soigralca v igri; ptt klicati številko izbrati številko, potrebno za vzpostavitev zveze z določenim telefonskim uporabnikom
    klicáje :
    klicaje na pomoč se je zgrudila
    kličóč -a -e:
    kličoč po maščevanju
    klícan -a -o:
    klican na zagovor, pred sodnika za prekrške
    ●     šol. žarg. bil je klican k tabli vprašan pred tablo
Število zadetkov: 188