Zadetki iskanja
Svetokriški
Fererius -a m osebno lastno ime Ferreri (?): taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).
Svetokriški
firbičen -čna prid. nespodoben: ena nepoſejena, firbzhna im. ed. ž, inu lushtna shena, ta je sadosti en hudi duh, kateri ſam ſebe, inu druge v'greh perpravi ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni tož. ed. m dol. pogledt ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne im. mn. ž misly noter padile ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne im. mn. ž misli meni noter padle ǀ ſte slekli vashe firbizhne tož. mn. ž guante, katire ſte ob puſti noſſili → firbic
Svetokriški
flisik2 prisl. marljivo, goreče: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo, inu kar ym shlishi ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu ǀ ob ſvojm pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ← srvnem. vlīʒig ‛marljivo, vneto’; → flisik1
Svetokriški
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
Svetokriški
Galus -la m osebno lastno ime Gal: kakor Iulianus: Od kateriga ſe pishe, de on, inu tudi njegou brat Gallus im. ed. ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve ǀ Tu lejtu 225, kadar je regeral Gallus im. ed., inu Valuſianus je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli ǀ v' tej desheli Arelatenski je bila ena velika kuga … nyh Shkoff Sveta Gallus im. ed. ǀ piſhe Paulus Areſius, de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila rod. ed., inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 1. Gál, lat. Gallus (umrl 354), polbrat Julijana Apostata 2. Víbij Trebeniján Gál, lat. Vibius Trebeniānus Gallus, rimski cesar (251–253) 3. Morda je mišljen bl. Antoine Gallus (1300–92), rojen v Nici.
Svetokriški
general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’
Svetokriški
Gerardus -da m osebno lastno ime Gerard: S: Gerardus im. ed. Brat S: Bernarda ob taisti pusledni uri na uus glaſs je bil sapeil (I/1, 191) ǀ S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido, Gerardus im. ed. inu Nivardus (III, 452) ǀ ſe je bil prikasal timu bogatimu Gospudu Gerardu daj. ed. (IV, 246) 1. Gerárd, brat sv. Bernarda (11.–12. stol.) 2. Neki bogataš s tem imenom
Svetokriški
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
Svetokriški
goditi se -i se nedov. goditi se: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni
Svetokriški
grenak -nka prid. 1. grenek: grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten: ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie
Svetokriški
grenko prisl. 1. grenko: kar je bilu grenku nam pride slatku 2. neprijetno: tebi grenku pride odpuſtiti bres shtrajfinge, inu maszhovana primer.> ob taiſtem zhaſſu shiveti je bilu grenkejshi, kakor umreti
Svetokriški
grozen -zna prid. grozen: Ta grosna im. ed. ž spaka tiga greha, spazhi tega greshniha zhloveka ǀ ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana je bila ena taka groſna im. ed. ž kuga ǀ Preklinaine je taku groſnu im. ed. s, inu greshnu ǀ v'taiſto veliko, inu grosno tož. ed. ž belesan je bil padil ǀ tej ſveti Divizi je bil dal eno groshno tož. ed. ž shlafernzo ǀ ta dua ſe neiſta bala takorshne grosne tož. mn. m grehe doparnashat ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, ludvina ſvoje grosne tož. mn. ž bolesni
Svetokriški
gvišen -šna prid. gotov, določen: ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
Svetokriški
imenit -a prid. imeniten: Ob taiſtem zhaſſu je shivil v'puszhavi ta imeniti im. ed. m dol., vuzheni, inu ſveti Appat Pioterius (V, 78) ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti im. ed. m dol., inu Bogaboyezhi Thomash Morus (V, 197) → imeniten
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati: my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se: sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj. opravičevati se z nepristnimi razlogi: Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
Svetokriški
Jozue -a m osebno lastno ime Jozue: Je enkrat General Joſve im. ed. eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Ioſve im. ed. ie opominal ſvoi folk ǀ Sapovej Iosve im. ed. ſvojm sholneriom de imaio pojti oshpegat to oblubleno deshelo ǀ Sam ioſve im. ed. s' enem tovarsham ǀ De bi bily, kakor kakor Ioſvè im. ed. ǀ ob zhaſſu Generala Joſua rod. ed. ǀ Na grob Ioſva rod. ed. Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali ſonze ǀ Gdu je bil Generalu Joſvu daj. ed. na pomozh prishal ǀ Gdu je … gnado dall ioſvu daj. ed. ǀ je bil sapovedal Generalu Joſui daj. ed. ǀ Sveti Michael je djal k' Joſvi daj. ed. ǀ je bil Generalu Ioſvi daj. ed. ſapouedal ǀ Nej li Judje hualijo Joſua tož. ed. ǀ vuprashajte Iosva tož. ed. Generala ǀ S. Athanaſius Joſva tož. ed. huali ǀ s' Josvam or. ed. ſonze na Nebu uſtanoviti Józue, lat. V Iosue, podpoveljnik pod Mojzesom (SP 4 Mz 11,28)
Svetokriški
jubileum -ea m 1. jubilejno leto: ſizer Jubilæum im. ed. vam nebo nuzal ǀ Jubilæum im. ed. resveſſelj vſe verne dushize ǀ ob zhaſſu Jubilæa rod. ed. 2. odpuščanje (grehov): Sdaj ſi ti Jubilæum tož. ed. od G. Boga doſegil ǀ de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum tož. ed. odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila ǀ skuſi Jubileum tož. ed. uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo ← lat. iūbilaeum iz hebr. jōbēl ‛ovnov rog’, ker so po Mojzesovi postavi začetek vsakega petdesetega leta, ki je bilo leto odpuščanja, naznanili s trobljenjem na ovnove rogove.
Svetokriški
jutrnjice -ic ž mn. jutranjice: ob pounozhi ſo k' juternizam daj. mn. sgonili ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam daj. mn. uſtati ǀ sakaj po nozhi Juternze tož. mn. Molio ǀ sakaj nemolio juternze tož. mn. po dnevi ǀ sa tiga volo danas per Juternzah mest. mn. S. Katolish Zerku poje
Svetokriški
Kaligula -a m osebno lastno ime Kaligula: Ceſar Caligula im. ed. eniga kojnia je tulikain lubil, de ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala ǀ terdouraten … Kakar Faraon … Neuſmilen, kakor Caligola im. ed. ǀ berem od Ceſarja Caligula rod. ed. ǀ ob zhaſsu Ceſsarja Caligula rod. ed. ǀ ſo ſaurashili Rimlary Ceſarja Caligula tož. ed. Gáj Júlij Cézar Kalígula, lat. Caius Iulius Caesar Germānicus Caligula, rimski cesar (37–41)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 286
Dostopnost