Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
kọ́vter -tra m
Celotno geslo Kostelski
kovterˈkuːtėr -tra m
Celotno geslo Etimološki
kúta -e ž
SSKJ²
lámji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na lama2: lamja koža / odeja iz lamje volne
Geologija
lávina odêja -e -e ž
Smučanje
léd ledú m
Smučanje
májhna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]
    velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’
Planinstvo
mêhki snég -ega snegá m
Planinstvo
mêja snegá -e -- ž
Smučanje
mêja snegá -e -- ž
SSKJ²
mirijáda tudi miriáda -e ž (ȃknjiž.
1. deset tisoč: ep ima več kot mirijado verzov
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od mirijade drobnih kristalčkov; mirijade zvezd / v travi se je lesketalo na mirijade rosnih biserov
SSKJ²
móča -e ž (ọ́)
1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja: lani je bila moča; bati se moče; zaradi moče kaže na polju slabo / letos smo sejali v moči v deževnem vremenu
 
preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
// star. padavine, zlasti dež: letošnji maj ima veliko moče; zemlja je potrebna moče; posevkom je škodovala preobilna moča / dolgotrajna moča deževje
2. star. mokrota, tekočina: v čevljih je moča kar klokotala / odeja se je napila moče / skrbeti, da orodje ne leži na moči na mokrem
3. nar. močviren svet, močvirje: v daljavi je bila moča
Pravopis
móča -e ž, pojm. (ọ́) slaba letina zaradi ~e; star. Zemlja je potrebna ~e dežja; neobč. Odeja se je napila ~e mokrote, tekočine
Geografija
nabíti snég -ega snegá m
Planinstvo
nabíti snég -ega snegá m
SSKJ²
nàdjógi -ja m (ȁ-ọ̑)
blazina, ki se da na vzmetnico: nadjogi in odeja
Planinstvo
nakódrana snéžna odêja -e -e -e ž
SSKJ²
nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji
// ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo
2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje
3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nalagati2, ogoljufati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil
4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
● 
ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega
    nategníti se in natégniti se ekspr.
    razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne
    natégnjen -a -o:
    nategnjena odeja; nategnjene vajeti
Geografija
nèobnovljívi narávni vír -ega -ega -a m
Število zadetkov: 202