Zadetki iskanja
Pleteršnik
kremenȋt, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.-Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
Pleteršnik
krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki (Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.-M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
Pleteršnik
kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
Pleteršnik
kùp 1., kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
Pleteršnik
movje,* n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
Pleteršnik
nakolẹ́nče, -eta, n. trileten otrok, ki ga dajo nevesti v novem domu na koleno, das Brautkind, Dol.-Cig., Jan., Navr. (Let.).
Pleteršnik
nakotíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge von Jungen gebären, vzhŠt.; (zaničlj. o človeku): Kočarji, smolarji, posli Nakote nam kup otrok, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
Pleteršnik
nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.
Pleteršnik
obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.
Pleteršnik
obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
obẹ́tavən, -vna, adj. 1) gerne versprechend, Mur., SlN.; — 2) viel versprechend, hoffnungsvoll, Mur., Kr.-M.; otrok je prav obetaven, UčT.
Pleteršnik
obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
obróditi 2., -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen (z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.-C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 154
Dostopnost