Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.
Pleteršnik
drǫ́bnica, f. 1) das Kleinvieh (Schafe und Ziegen); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', Vod. (Pes.); — 2) drobníca, der Baum oder die Frucht des Wildobstes, Cig.; die Holzbirne, die Waldbirne, Cig., Jan., M., C.; našel je mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; — drobnice = necepljene, drobne črešnje, Cig., Jan., C., BlKr.; — = lesnika, C.; — neka oljika, Biljana-Erj. (Torb.); — 3) drobníca, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), C.; — neka drobna trava, Štrek.
Pleteršnik
drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.-Vod. (Pes.).
Pleteršnik
drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.-Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
Prekmurski
dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
Pleteršnik
flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.-C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.-C.
Prekmurski
ftíčar -a m ptičar: Ino kakti fticsar SŠ 1796, 131; ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Lovski pes i ftičár AI 1878, 8; Máli ftičár BJ 1886, 17; szmrt Henrika fticsara KOJ 1848, 9; pszi najbôgsega priduha fticsarje KAJ 1870, 39
Pleteršnik
glavìč, -íča, m. 1) der Knauf, der Knopf, C., Dalm.-M., Mik.; der Degenknopf, der Sattelknopf, der Dreschflegelknauf, der Stielknauf u. dgl., C.; — das Säulencapitäl, Dict., Hip. (Orb.); pet stebrov in njih glaviči, Dalm.; — der Streitkolben, V.-Cig.; ročno buta mu glavič, Vod. (Pes.); — 2) die Eichel (anat.), C.; — 3) der Eckstein, ogr.-C.; — 4) glȃvič, die Bergflockenblume (centaurea montana), Bolc-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
Pleteršnik
gnẹzdáč, m. der Nestling, Cig.; Mogoče ni mi tol'ko Odplašiti gnezdačev, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
gǫ̑bčast, adj. maulicht, Mur., Danj.-Mik.; g. pes, ein wohlbelappter Hund, Cig.
Prekmurski
gonìti gònim nedov.
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339
Pleteršnik
gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
Pleteršnik
gọ̑rnjica, f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C.
Pleteršnik
gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.-C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.-DSv.; gorša dekleta, Npes.-Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
Vorenc
gosenica ž, F9, athacus, ena letezha goſſéniza; attacus, goſſéniza, mramor; campe, -pes, goſſéniza; chrisalis, ena ſorta goſſénize; erúca, -ae, goſſéniza; goſséniza. campe, -pes, pa, -pae, Raupe, graswurm; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; scolopendra, -ae, goſſéniza s'doſti nogami, ali dolga ſtrigauka; volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia
Prekmurski
gospód tudi gospóud -a m
1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19
2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4
3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13
Prekmurski
gospódov -a -o prid. gospodarjev: [pes] preživé gospodovo smrt AI 1878, 8
Pleteršnik
goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).
Pleteršnik
gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.-C.
Število zadetkov: 438