Zadetki iskanja
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
kváka -e ž
SSKJ²
lásten -tna -o prid. (ā)
1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala – cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; jezikosl. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka
1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala – cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; jezikosl. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka
Celotno geslo
Frazemi
lásten Frazemi s sestavino lásten:
báti se lástne sénce, délati na lástno pést, doživéti kàj na lástni kóži, izkúsiti kàj na lástni kóži, na lástni kóži, na lástno pést, naredíti na lástno pést, občútiti kàj na lástni kóži, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, preizkúsiti kàj na lástni kóži, prepríčati se na lástni kóži, ustrášiti se lástne sénce, zbáti se lástne sénce
báti se lástne sénce, délati na lástno pést, doživéti kàj na lástni kóži, izkúsiti kàj na lástni kóži, na lástni kóži, na lástno pést, naredíti na lástno pést, občútiti kàj na lástni kóži, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, preizkúsiti kàj na lástni kóži, prepríčati se na lástni kóži, ustrášiti se lástne sénce, zbáti se lástne sénce
Celotno geslo
Frazemi
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Celotno geslo
Sinonimni
málo2 -- s
1.
količinski pomen, s samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino kake trdne snovi
SINONIMI:
ekspr. betevce, ekspr. betva, ekspr. betvece, ekspr. betvica, redk. betvo, nar. čink1, ekspr. drobtina, ekspr. drobtinica, ekspr. grižljaj, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, ekspr. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. miceno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. mrva, ekspr. mrvica, ekspr. ped, ekspr. pedenj, star. perišče, ekspr. pest, ekspr. peščica, ekspr. prgišče, ekspr. ščep, ekspr. ščepec, ekspr. troha, ekspr. trohica, star. trošica, knj.izroč. za dlan, ekspr. zalogaj, ekspr. za ščepec
2.
količinski pomen, v zvezi s snovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino česa tekočega
SINONIMI:
star. kan2, ekspr. kanček, ekspr. kanec, ekspr. kaplja, ekspr. kapljica, star. kolikaj, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, ekspr. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. miceno1, ekspr. mickeno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. naprstnik, ekspr. požirek, ekspr. solza, ekspr. sraga
3.
količinski pomen, v zvezi s pojmovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno mero nematerialne danosti
SINONIMI:
star. bore1, ekspr. drobec, ekspr. drobtina, ekspr. drobtinica, ekspr. iskra, ekspr. iskrica, ekspr. iver2, ekspr. kanček, ekspr. kanec, ekspr. kaplja, ekspr. kapljica, ekspr. količkaj1, ekspr. košček, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, pog. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. manj1, ekspr. miceno1, ekspr. mickeno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. minimum, ekspr. mrva, ekspr. mrvica, zastar. nebore2, ekspr. prgišče, ekspr. senca, ekspr. senčica, ekspr. sled3, ekspr. sled2, ekspr. ščep, ekspr. ščepec, ekspr. troha, ekspr. trohica, star. trošica, ekspr. zrno, ekspr. žarek1
GLEJ ŠE: veliko1
Svetokriški
manipel m manipel, tj. liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč: Kadar na levo roko poſtavi Manipil tož. ed. (IV, 50) ← srlat. manipulus < lat. ‛peščica, pest’
Celotno geslo
Etimološki
manipulȋrati -am nedov.
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
SSKJ²
mogóčen -čna -o prid., mogóčnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr.
1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo
// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo
2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad; mogočen hrast; mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem
b) velikega števila: mogočna družina rastlin; opazoval je mogočno množico pred seboj; zbral je mogočno vojsko
c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas; povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba
č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan; mogočna prispodoba o hrastu
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujše
1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo
// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo
2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad; mogočen hrast; mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem
b) velikega števila: mogočna družina rastlin; opazoval je mogočno množico pred seboj; zbral je mogočno vojsko
c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas; povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba
č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan; mogočna prispodoba o hrastu
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujše
- mogóčno prisl.:
iz sklede se je mogočno kadilo; v daljavi se je mogočno oglašal lev; mogočno sedeti na prestolu; na hribu je mogočno stal grad; sam.: mogočni zatira šibkejšega
Svetokriški
moka -e ž moka: Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka im. ed. Eliaſa Preroka, katera v'hishi te bogabojezhe vduve nikoli nej pomankala ǀ nej imela kakor s' eno peſt moke rod. ed. ǀ nej druſiga imela, ampak eno peshizo moke rod. ed. ǀ shitu je v' malen noſsil, moko tož. ed. pak v' meſtu ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko or. ed. smejshali
Pleteršnik
mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.-Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
Pleteršnik
SSKJ²
nagrêbsti -grêbem dov., nagrébel nagrêbla; nagrêben (é)
z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice
z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice
Pravopis
nagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ pest kamenčkov; poud. ~ bogastvo |nepošteno pridobiti|
Celotno geslo
Frazemi
naredíti Frazemi s sestavino naredíti:
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
SSKJ²
nasúti -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
● ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom
// z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
● ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom
// z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti
- nasút -a -o:
s peskom nasuta pot; nasuta pregrada
Pleteršnik
navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 203
Dostopnost