Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
pripovédati -am nedov. (ẹ́) zastar. govoriti, pripovedovati: čemu mi vse to pripovedate; resnica je, kar pripoveda / pripovedati pravljico, zgodbo / povest pripoveda o življenju na kmetiji
SSKJ
pripovést -i ž (ẹ̑) star.  
  1. 1. pripoved: po pripovestih mornarjev je življenje zanimivo / rad je pripovedoval pripovesti iz vojaškega življenja zgodbe
  2. 2. povest: napisati pripovest / ob času naše pripovesti je bilo drugače
SSKJ
sámoizpóved -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren
SSKJ
samoúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi
    samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško
SSKJ
sociálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest
SSKJ
solzàv -áva -o [u̯z] prid. (ȁ á) 
  1. 1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči
  2. 2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom
  3. 3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva
    solzávo prisl.: solzavo govoriti; solzavo čustvena povest
SSKJ
stkáti stkèm dov. (á ȅ) 
  1. 1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved
  2. 2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže
    stkáti se ekspr.  nastati, pojaviti se: na nebu so se stkale rahle meglice; pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva
    stkán -a -o: stkan prt; doma stkano platno; povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov
SSKJ
stórija -e ž (ọ́) ekspr.  
  1. 1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo
    // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu
  2. 2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo
    // doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti
    ●     ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo
SSKJ
štórija -e ž (ọ́) pog.  
  1. 1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija
    // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame
  2. 2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija
    // doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec
    ●     ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo
SSKJ
tovórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tovornike ali tovorništvo: tovorniška gostilna; tovorniška pot / tovorniška povest
SSKJ
umísliti se -im si dov. (í ȋ) 
  1. 1. v mislih izoblikovati, ustvariti
    1. a) kar v resničnosti ne obstaja: umisliti si črto, krog; umislil si je svoj svet / dekle si je umislilo, da je Sneguljčica
    2. b) kar ne ustreza resnici: ker se mu ni dalo delati, si je umislil bolezen; umisliti si sovražnika / napad so si umislili oni
  2. 2. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: kdaj so si umislili ta običaj; umislil si je nekaj čudnega / umisliti si pameten izgovor
  3. 3. star. kupiti si, priskrbeti si: umislil si je novo orodje in nekaj živine
    ●     star. kaj če si umisli in me spodi če se spomni; če se odloči
    umíšljen -a -o: umišljen dogodek; ustvaril si je svoj umišljeni svet; umišljena bolezen; umišljena črta; pogovarjal se je z umišljeno osebo; sam.: povest je umišljeno združila z resničnim
SSKJ
večérnica -e ž (ẹ́) 
  1. 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica
  2. 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela
  3. 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice
  4. 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam
    ♦     zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282
SSKJ
večérniški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino: večerniški pisatelj / večerniška povest / večerniška morala
SSKJ
zgájati se -am se nedov. (ā) zastar. dogajati se: nesreče se pogosto zgajajo / povest se zgaja na kmetih
SSKJ
zmašílo -a s (í) ekspr. slaba, neprimerno sestavljena, narejena stvar: iz pločevinaste strehe, pritrjene na star vagon, narejeno zmašilo / ta povest je romantično zmašilo
SSKJ
čéhovski -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije
SSKJ
drobnorísba -e ž (ȋ) knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
SSKJ
evokácija -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev
♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
SSKJ
ganljív -a -o prid. (ī í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest
    ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
SSKJ
instruktíven tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. poučen, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven
♦ jur. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa
Število zadetkov: 92