Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
gnezdílec -lca [u̯c in lc(ȋ) ptica, ki gnezdi: jesenska selitev gnezdilcev
SSKJ
gnézdo -a (ẹ́) 
  1. 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
    // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
     
    dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
  2. 2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
  3. 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
  4. 4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
    // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
    ♦ 
    voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil
// divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● 
knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ 
lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
SSKJ
gós -í ž (ọ̑) 
  1. 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
     
    zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
  2. 2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
SSKJ
gostolévka -e ž (ẹ̑) zastar. ptica pevka: po vrtovih so se oglasile naše znane gostolevke
SSKJ
govnáčka -e ž (ȃ) zool. velika roparska morska ptica, podobna galebu, Stercorarius: velika govnačka
SSKJ
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa
// zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park
// gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ 
bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
SSKJ
gŕbež -a (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti
♦ 
zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus
SSKJ
gríkar -ja (ȋ) zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; kalin
SSKJ
grílček -čka (ȋ) 
  1. 1. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren, murenček: zbezal je grilčka iz luknjice
  2. 2. zool. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom, Serinus canaria serinus
SSKJ
grílec -lca (ȋ) nar. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom; grilček: grilci in kanarčki
SSKJ
gŕlica -e ž (ŕ) golobu podobna ptica z rdečimi nogami: grlice grulijo; drobna grlica; smeje se kot grlica; pren., ekspr. v prvih klopeh so sedele same mestne grlice
SSKJ
grmóvščica -e ž (ọ̑) zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix
SSKJ
grmúša -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi
SSKJ
hába -e ž (á) nar. koroško perut, krilo: ptica je zafrfotala s habami
SSKJ
háriš in haríš -a (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ
hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ) 
  1. 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
  2. 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
    ♦ 
    zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
SSKJ
hrástar -ja (ȃ) nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: iz trave se oglaša hrastar
SSKJ
hrestáč -a (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
SSKJ
íbis -a (ȋ) zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti
Število zadetkov: 354