féniks -a m (ẹ̑)
v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
feniks
Predlog
feniksa samostalnik moškega spolabajeslovna žival, ptič
IZGOVOR: [féniks], rodilnik [féniksa]
BESEDOTVORJE: feniksov
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Svetokriški
Feniks m osebno lastno ime Feniks: tij greshnij ſo perglihani tej tizi phænix im. ed. ǀ kakor ſmert te Tize Phœnix im. ed., katera ſe ſama ſeſgje ǀ Ta shlahtna tiza phenix im. ed. imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka prihajat ǀ s'zhervizha supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix im. ed. poſtane ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix im. ed. ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe, inu v' zhiſtu gnesdu Féniks, gr. φοὶνιξ, bajeslovni ptič, ki se, ko ostari, sam zažge in iz pepela vrne mlad.
Celotno geslo
Sinonimni
frfotáti -ám nedov.
Pleteršnik
fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
SSKJ²
frléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
- frlèč -éča -e:
frleči lasje
Prekmurski
ftìč -a m ptič: zdr'ávanye odürnoga fticsa KŠ 1771, 798; drügacs ga fticsi gori pozobljejo KM 1790, 46; Fticsi szo 'ze zatühnili AI 1875, kaz. br. 7; se slišijo, k drügomi ftiči AI 1878, 5; od koga bole ſzte vi bougſi od ftics KŠ 1771, 212; pa tüdi od bilic ftičov AI 1878, 7; ino po Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; zrák fticsami napuno KŠ 1754, 93
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
SSKJ²
góden tudi gôden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó ō)
primeren, sposoben za kaj: goden ptič; mladiči so že godni; les, goden za sečnjo; otrok je že goden za šolo; godna je za možitev / razprava je godna za tisk
♦ agr. goden lan lan, ki se mu ličje rado loči od stebla; godna zemlja zemlja, ki je prhka, bogata bakterij in ima poseben vonj
primeren, sposoben za kaj: goden ptič; mladiči so že godni; les, goden za sečnjo; otrok je že goden za šolo; godna je za možitev / razprava je godna za tisk
♦ agr. goden lan lan, ki se mu ličje rado loči od stebla; godna zemlja zemlja, ki je prhka, bogata bakterij in ima poseben vonj
Pravopis
góden -dna -o tudi gôden -dna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ó; ó ȏ ó) ~ ptič; goden za koga/kaj biti ~ ~ šolo
gódnost -i tudi gôdnost -i ž, pojm. (ọ́; ó)
gódnost -i tudi gôdnost -i ž, pojm. (ọ́; ó)
SSKJ²
gódenčič tudi gôdenčič -a [godənčič] m (ọ́; ó)
lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
Pravopis
Pravopis
SSKJ²
gòl3 gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó)
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
- gôlo tudi goló prisl.:
golo obrit obraz
- gôli -a -o sam.:
ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici; do golega obžrto drevje; ostriči do golega; sleči se do golega
♦ gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo
Pleteršnik
gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 390
Dostopnost