Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ênogŕb -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄)
ki ima eno grbo: enogrba žival
♦ zool. enogrbi velblod
SSKJ²
ênozŕn -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄)
agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno:
SSKJ²
fŕcati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj: frcal je drobtine z mize / frcal ga je po ostriženi glavi s sprožanjem prsta udarjal / ekspr. po skalah so frcale krogle udarjale, zadevale ob skale
2. ekspr. zelo hitro letati, švigati: lastovke so frcale tik nad vodo
SSKJ²
fŕcniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila
// ekspr. hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra
2. ekspr. zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka
SSKJ²
fŕkati1 -am nedov. (r̄ ȓ)
1. ekspr. zelo hitro hoditi, tekati: kar naprej je frkala iz sobe v kuhinjo; pes je ves čas frkal okrog hiše / pog. žena mu frka okrog, otroci so pa lačni
// zelo hitro letati, švigati: lastovke frkajo po zraku
2. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj; frcati: frkal je svinčnik po mizi
SSKJ²
fŕkati2 -am nedov. (r̄ ȓ)
ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase; frka si bradico; lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo
SSKJ²
fŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt
// zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma
2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize
● ekspr. zajca bom frknil ustrelil
SSKJ²
fŕliti -im nedov. (ŕ r̄)
ekspr. kodrati, navijati: frlila si je lase / pod nosom si je frlil redke brkice
SSKJ²
golopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
SSKJ²
gostokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. hladnokrven, hladen: gostokrvni severnjaki
SSKJ²
gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ)
star. grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
SSKJ²
gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ)
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
    gŕbiti se 
    1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom
    2. grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
SSKJ²
gŕd -a -o in -ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ)
1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti; ant. lep2: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno
// umazan, nečist1: predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo
2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje
// ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobne
● pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši
3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vsenaokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje; grda cesta; grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno
4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini; grde sanje; ekspr. pusti te grde številke
5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino; v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh
    grdó tudi gŕdo
    1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno
    2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je krasti, lagati in zavajati; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal
    ●     grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava
    gŕdi -a -o sam.:
    grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu
SSKJ²
gŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: žabe so grkale in regljale
// pogrkovati: pri govorjenju je nekoliko grkal
2. hrkati, odhrkavati se: kašljali so, grkali in smrkali
SSKJ²
gŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr. dati zamolkel, grgrajoč glas: nekajkrat je grknil in izdihnil / nekaj je grknil
SSKJ²
hladnokŕven -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ r̄)
1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto
2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival
♦ vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo
    hladnokŕvno prisl.:
    hladnokrvno odgovarjati, ravnati
SSKJ²
hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
● ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal
    hrkáje :
    ves moker in hrkaje je lezel iz vode
    hrkajóč -a -e:
    hrkajoči glasovi
SSKJ²
hŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: hrknil je in pljunil / hrkniti kri
● ekspr. v jezi mu je nekaj hrknila rekla
SSKJ²
hŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
dajati ostre, rezke glasove: zmrzla zemlja je hrskala, čeprav so stopali previdno / žaga hrska / iskri vranci hrskajo
SSKJ²
hŕskniti -em dov. (ŕ ȓ)
dati oster, rezek glas: suha vejica je hrsknila
Število zadetkov: 2042