Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
črẹpȋnjak,* m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
Pleteršnik
črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
Pleteršnik
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
Pleteršnik
dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
Pleteršnik
dáteljev, adj. Dattel-; (nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
Pleteršnik
debelolȋstnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
Pleteršnik
dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dę́teljica,* f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
Pleteršnik
dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
Pleteršnik
drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
Pleteršnik
drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.-Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.-Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
Pleteršnik
drobnják, m. 1) der Schnittlauch (allium schoenoprasum), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Plužna-Erj. (Torb.), Notr.; — 2) die Moorhirse (sorghum vulgare), Klanec v Istri-Erj. (Torb.); — 3) = drobnik (Grauwacke), Cig. (T.).
Pleteršnik
dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.-C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
enokalȋčnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
Svetokriški
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
Svetokriški
fara -e ž župnija: Kadar ena fara im. ed. ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare rod. ed. perporozhili ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi, Studentu shegne, inu faro tož. ed. da ǀ ſta bila dua Mashnika veni Fari mest. ed. ǀ Kulikain mashnikou imate v'vashi Farri mest. ed. ← srvnem. pharre ← lat. par(r)ochia ← παροικία ‛prebivanje v tujini, strnjena naselbina tujcev (brez državljanskih pravic)’
Pleteršnik
fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
Pleteršnik
gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
Pleteršnik
gádovəc, -vca, m. navadni g., gemeiner Natternkopf, (echium vulgare), Jan., C., Tuš. (R.).
Število zadetkov: 1153