Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
sájav -a -o prid. (á) 
  1. 1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz
    ●     star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo
  2. 2. poln saj; sajast: sajav plamen
SSKJ
sépija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu
  2. 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
SSKJ
skórjast -a -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. ki ima skorjo: skorjaste lesnate rastline; belo skorjasto deblo / rjavo skorjast prepečenec / hoditi po skorjastem snegu; prekopati skorjasto zemljo / ekspr. radi ga imajo, čeprav je tako skorjast po zunanjem videzu, vedenju grob, neprijazen
  2. 2. podoben skorji, zlasti hrapavi, razpokani: skorjasta površina; ekspr. izsušene, skorjaste ustnice; njegov nagubani, od sonca ožgani obraz je bil skorjast kot hrastovo deblo
    ●     po skorjasti strehi je škrebljal dež po strehi, narejeni iz kosov lubja
    ♦     bot. skorjasti kamnokreč ali skorjasti kreč gorska rastlina z listi, pokritimi z apnenčastimi ploščicami, in belimi cveti v socvetju, Saxifraga crustata; skorjasti lišaj
SSKJ
slávec -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev
SSKJ
slínar -ja m (ȋ) ekspr. kdor se slini: kar naprej je morala brisati malega slinarja / polž slinar
● slabš. bil je spreten intrigant in slinar pretirano prijazen, priliznjen človek
♦ bot. veliki slinar užitna lističasta goba s sluzastim rjavkastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidius glutinosus; zool. poljski slinar polž brez hišice, ki ima belkasto ali rjavo telo s črnimi lisami, progami ali mrežo, Deroceras agreste
SSKJ
smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
SSKJ
sprážiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, narediti, da dobi živilo rjavo barvo: spražiti čebulo; spražiti moko / spražiti kavo
  2. 2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: spražiti koščke mesa / nar. za večerjo si je spražil jajca ocvrl
    sprážen -a -o: spražena čebula
SSKJ
sršèn in sršén in sŕšen -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́) velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen
● knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
SSKJ
strnád -a m (ȃ) manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi
♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella
SSKJ
šprínger neskl. pril. (ī) lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele
SSKJ
tagétes -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa
SSKJ
táščica -e ž (á) majhna ptica pevka z rjavo rdečim oprsjem in čelom: taščice se oglašajo ček ček; taščica in penica / rdečegrla taščica
♦ zool. modra taščica majhna ptica pevka z modrim oprsjem, Luscinia svecica
SSKJ
tíger -gra m (í) 
  1. 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško
    ♦     zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis
  2. 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec
  3. 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre
  4. 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger
SSKJ
trávniški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus
SSKJ
trohnôba -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin
♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva
// kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi
SSKJ
tŕsten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli
♦ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus
SSKJ
virgínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Virginijo: virginski tobak
♦ vrtn. virginski brin okrasno drevo z rdeče rjavo skorjo in luskastimi listi, Juniperus virginiana; zool. virginski jelen ameriški jelen z dolgim, sploščenim, zgoraj temno rjavim in spodaj belim repom, Odocoileus americanus
SSKJ
vírh -a m (ȋ) nar. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti; kopitnik: virh cveti; dati, povezati virh v cvetnonedeljsko butaro
// kadilo iz te rastline: natresti virha na žerjavico
SSKJ
vrtanína -e ž (í) 
  1. 1. izvrtina: narediti vrtanino / odstraniti vrtanino
  2. 2. gozd. moknati ostanki lubja ali lesa, ki ga razjedajo zalubniki, lesarji: na deblu je opazil rjavo vrtanino
SSKJ
zagoréti -ím dov., zagôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih
  2. 2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica
  3. 3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo
  4. 4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor
    // pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju
    // v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti
  5. 5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko
  6. 6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu
  7. 7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu
    zagôrel tudi zagorèl in zagorél -éla -o: od sonca zagorela koža; po zagorelem polenu skačejo plamenčki
Število zadetkov: 88